ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
stranka postopka – fizična oseba – firma samostojnega podjetnika – predujem za prvo fazo izvedenskega dela – višina predujma
V sklepu prvostopenjskega sodišča je bila tožena stranka označena napačno kot 1.) J. P. in kot 2.) L. P. J. s.p..
Firma L, PJ s.p., označuje (opredeljuje) JP, torej fizično osebo. Edina oseba, ki je na strani tožene stranke udeležena v postopku, je torej JP. Tako jo je treba tudi označevati.
Tožnik kot invalid II. kategorije invalidnosti ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker še ni dopolnil 63 let starosti in ker mu je, ker še ni star niti 50 let, zagotovljena poklicna rehabilitacija. Invalidska pokojnina bi mu šla le v primeru, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v primeru poklicne invalidnosti in brez preostale delovne zmožnosti.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – res iudicata
V že pravnomočno zaključenem sporu je bila predmet varstva pravic do priznanja višjega dodatka, kot je bil za tožnika določen v dokončni in pravnomočni odločbi toženke, v tem sporu pa je predmet varstva pravic do pravilnega obračuna in izplačila dodatka na podlagi kasnejše dokončne in pravnomočne odločbe. To pomeni, da ne gre za identična zahtevka. Ugovor, da bi bilo treba tožbo, češ da je o zadevi že razsojeno, zavreči, ni utemeljen.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.
Ker je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da odškodninska obveznost toženih strank za plačilo izgube na zaslužku oz. rente zaradi zastaranja ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - sprememba prebivališča - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica do 5. dne v mesecu (avgustu) toženi stranki ni sporočila podatkov o prisotnosti na delu za pretekli mesec. Zaradi tega tožena stranka ni mogla pravočasno in pravilno pripraviti pisnega obračuna plače oziroma odvesti predpisanih davkov in prispevkov. Glede na to, da je bila tožnica na nujnost pravočasnosti dostave liste prisotnosti opozorjena že v prejšnjih mesecih (meseca maja), je naklepoma kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je podan razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD se z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe – pravica uporabe nepremičnine
Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.
napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
neznano vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca – nezmožnost ugotovitve istovetnosti vozila – dolžnost pridobitve podatkov od povzročitelja
Za nesrečo, ki jo povzroči neznano vozilo, gre, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine primera. Oškodovanec mora dokazati obstoj okoliščin, ki so vplivale na njegovo ravnanje (npr. da ni bil sposoben komunicirati; razsodno razmišljati; da je zaradi poškodb potreboval takojšnjo zdravstveno pomoč, da je opustil dolžno skrbnost).