ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 90. ZPP člen 8, 321, 321/3, 323, 323/1.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – tek priposestvovalne dobe – zakonita posest – dokazna ocena – rok za izdelavo sodbe
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen eden od kumulativno zahtevanih pogojev za priposestvovanje – potek priposestvovalne dobe 20 let, zato priposestvovanje že iz tega razloga ni bilo mogoče.
Priposestvovalna doba 20 let, ki je po trditvah tožnika pričela teči 1975 (torej v času, ko je še veljal ODZ), do uveljavitve ZTLR (ki je pričel veljati 1. 9. 1980) še ni pretekla, zato se za presojo obstoja konkretnega stvarnopravnega razmerja (priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah) uporabljajo določila ZTLR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0067910
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do izjave – plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov
Pravica stranke, da predlaga dokaze, na drugi strani odseva načelno dolžnost sodišča, da te dokaze tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga je tako dopustna le, če so podani upravičeni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD se z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
trditveno in dokazno breme – prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – dokazna ocena
S pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s pritožbenim očitkom kršitve 8. in 213. člena ZPP pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Noben od teh pritožbenih razlogov pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe – pravica uporabe nepremičnine
Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake na vozilu – skrita napaka – pravočasno grajanje napak – jamčevalni zahtevki – pravica do povračila škode
Tožeča stranka vozila z ugotovljenimi karakteristikami ni želela kupiti, vozilo, ki ga je za prodajo oglaševal toženec (pri čemer ni pomembno, ali je spletni oglas za prodajo namestil toženčev sin ali toženec, saj je šlo za prodajo toženčevega vozila, toženec pa ni nasprotoval taki prodaji, niti ni zanikal navedenih karakteristik, ampak je pomembno, da vozilo ni imelo takih lastnosti kot je bilo oglaševano in zatrjevano pri prodaji, enako velja glede pritožbene trditve, da je s tožnikom komuniciral le toženčev sin in ne toženec), pa ni imelo oglaševanih lastnosti.
V skladu z določilom 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ne izpolni svoje obveznosti v določenem roku obvestiti prodajalca o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.
seznam premoženja dolžnika – končanje izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe
Ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
V skladu z določbo 31. člena ZIZ lahko upnik predlog po tem členu poda ves čas izvršilnega postopka, torej do njegovega konca. Upnik je z vložitvijo takega predloga še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi preprečil končanje predmetnega izvršilnega postopka.
najem poslovnega prostora – izpraznitev poslovnega prostora – nalog za izpraznitev – neustreznost v najem danih prostorov - odstop od najemne pogodbe – sočasnost izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če stranka nepravilno izpolni svojo obveznost, ima nasprotna stranka na voljo le jamčevalne sankcije, sama pa mora ob dospelosti obveznost izpolniti. Tožena stranka bi zato kljub zatrjevanim napakam morala plačevati najemnino, tako kot je bilo določeno v pogodbi. Od tožeče stranke pa je upravičena zahtevati odpravo napak, in če pri tem ni (bila) uspešna, lahko od pogodbe odstopi, zahteva znižanje najemnine ali pa poskuša doseči sporazumno spremembo pogodbe.
V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 59, 59/2, 59/3, 296, 296/2. SPZ člen 49.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave - pogojna terjatev - odložni pogoj
Upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal.
napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Da je prisilna hospitalizacija zadnja in edina možnost (ultima ratio) določa že zakon, saj pravi, da se uporabi le, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora torej eksaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na oddelku pod posebnim nadzorom, ni mogoče izvajati. Zgolj sklicevanje sodišča, da v dani situaciji vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je brez vsebine.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja izvršitve sankcije
Glede na to, da so bila znotraj dveletnega relativnega roka za zastaranje izreka sankcije opravljena dejanja sodišča, ki so tek zastaranja pretrgala, poleg tega pa tudi še niso pretekla štiri leta, ki bi pomenila absolutno zastaranje izreka sankcije, je pritožba storilca v tej smeri neutemeljena.