začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - možnost izjave - ugovor kot pritožba - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov
Oče je zoper odločitev o zavrnitvi ugovora vložil pritožbo, zoper odločitev, sprejeto po uradni dolžnosti, pa ugovor.
Ker sta udeleženca pred izdajo izpodbijanega sklepa imela možnost, da se izrečeta o razmerju, ki ga sklep ureja, je pritožbeno sodišče obe očetovi vlogi obravnavalo kot pritožbo.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047806
ZVEtL-1 člen 33, 35, 50, 50/1, 50/2.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - lastninska pravica - garaža - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - ugotovitev obstoja lastninske pravice - možnost obravnavanja pred sodiščem - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi oba pritožnika zatrjujeta, da imata na garažah (oz. na drvarnici) lastninsko pravico, pri čemer se sklicujeta na priposestvovanje. Upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1 z ugotavljanjem obstoja lastninske pravice obeh pritožnikov sodišče prve stopnje ne bi preseglo svoje pristojnosti. Navedena določba nepravdnemu sodišču namreč ravno daje pristojnost, da odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice, torej tudi o zahtevku za ugotovitev obstoja lastninske pravice. Ker pri odločanju sodišče prve stopnje ni postopalo po drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, je pritožnikoma odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.
dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - prisilna izterjava - ugovorni razlog - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
Ker se za predujem, ki ga sodišče določi po drugem odstavku 225. člena ZIZ, lahko v skladu s četrtim odstavkom istega člena izvršba predlaga že pred pravnomočnostjo navedenega sklepa, pomeni, da razloga za nedopustnost izvršbe za izterjavo predujma ne more predstavljati isti razlog, ki ga je dolžnik uveljavljal kot razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo nadomestne nedenarne obveznosti.
Če dolžnica svoje nadomestne nedenarne obveznosti ne izvrši, je na podlagi sklepa o izvršbi pooblaščen upnik, da zaupa potrebna dela nekomu drugemu ali da jih izvrši sam. V takem primeru pa je izbira zahtevam izvršilnega naslova ustreznega ukrepa na strani upnika.
Zgolj dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov dolžnica ni zatrjevala. Ni zatrjevala ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi ji trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.
ZŠtip-1 člen 2, 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57, 158.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih sporih kot je obravnavani in za katere novela ZŠtip-1B še sploh ni veljala niti ni bila uporabljiva štelo, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z teleološkimi razlagalnimi argumenti ter uporabo analogije legis in argumenta a simili ad simile, ko sta si urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je glede na 3. člen ZS uporabljalo 240. člen OZ. Pri tem je upoštevalo 3. člen ZŠtip-1, po katerem je višja sila vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Stališča pritožbenega sodišča iz dosedanje sodne prakse morajo toliko bolj veljati in biti uporabljiva v konkretnem primeru, za katerega je že uporabljiv novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B. Torej tudi pri upoštevanju ekskulpacijskega razloga nemožnosti izdelave praktičnega dela diplomske naloge pred dozoritvijo mirabolane šele meseca avgusta in odsotnosti mentorice za ta del diplomske naloge, kar zagotovo sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, kot razloguje sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051803
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. URS člen 23. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 25, 25/4, 26, 26/1, 26/3, 29, 29/4, 41, 41/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13, 13/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - upravnik - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - redno vzdrževanje - izboljšave - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - potrebna večina etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - obid kogentnega predpisa
Predmet vzdrževanja je energetska prenova stavb, ki vključuje toplotno izolacijo fasade, obnovo strehe pred potekom pričakovane dobe in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Pred tem večstanovanjska stavba ni imela toplotne izolacije fasade. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predvideno vzdrževanje presega posle rednega vzdrževanja. Torej vzdrževanja s katerim se ohranjajo pogoji bivanja in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za izvedbo v tem primeru predvidene prenove je skladno z veljavnimi predpisi potrebno pridobiti kvalificirano 75 odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Odločanje o načrtu vzdrževanja šteje za posel rednega upravljanja (tretji odstavek 26. člena SZ-1) le, če gre dejansko za zadeve, ki se nanašajo na redno vzdrževanje. Torej za posle, ki se skladno z veljavnimi predpisi štejejo za redno vzdrževanje. Drugačno razlaganja določila tretjega odstavka 26. člena SZ-1 bi pomenilo obid zakona, saj bi omogočalo, da se z navadno solastniško večino sprejema tudi odločitve o povišanju vplačil v rezervni sklad zaradi izvedbe poslov, ki ne predstavljajo rednega vzdrževanja. To pa ni skladno z naravo in namenom sredstev rezervnega sklada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048115
SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 112, 112/3, 112/4. SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ZPP člen 318, 318/1.
tožba na izselitev iz stanovanja - odpoved najemne pogodbe - spor zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve poslovnega prostora - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine - predhodno pisno opozorilo najemnika, ki krši pogodbo - rok za odpravo kršitev - najemno razmerje - obligacijsko razmerje - upravljanje s stvarjo - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnikov - varstvo solastnika in skupnega lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastninske pravice - varstvo solastninske pravice na delu stvari - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba
Solastninska upravičenja so, čeprav glede na velikost solastninskega deleža omejena, vsebinsko enaka upravičenjem samolastnika. Posledica tega je, da ima tudi solastnik pravico na podlagi 100. člena SPZ s tožbo zoper vsakogar uveljavljati varstvo svoje (so)lastninske pravice na celi stvari ali na delu stvari. Varstvo (so)lastninske pravice pa predstavlja tudi vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena najemna pogodba, katere odpoved tožnica uveljavlja s tožbo v tem postopku. Gre torej za obligacijski spor, ne pa za vprašanje upravljanja s stvarjo (večstanovanjsko hišo) kot tako (v smislu petega odstavka 67. člena SPZ).
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - zahtevek za plačilo uporabnine - stvarna pristojnost - obligatornost naroka
Neutemeljeno je predlagateljevo stališče, da odločitev sodišča, s katero se nalaga vključitev v terapevtski proces, ne omejuje starševske skrbi. S tako odločitvijo bi bilo osebi naloženo določeno ravnanje (pod pretnjo denarne kazni), to pa pomeni, da gre za omejitev njene svobode odločanja o lastnih zadevah. Taka omejitev je dopustna le, če je potrebna za zavarovanje pomembnejše koristi, v obravnavanem primeru dobrobiti otrok.
denarno nadomestilo za brezposelnost - mirovanje - pravnomočna odločitev
Citirana odločba z dne 23. 1. 2020 je dokončna in pravnomočna. Pomeni, da je pravnomočno odločeno, da pravica do nadomestila med brezposelnostjo tožniku miruje od 8. 10. 2019. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na mirovanje in na vprašanje razlogov za mirovanje, so že zaradi pravnomočnosti te odločbe, neupoštevne, ne glede na to, ali je odločba z dne 23. 1. 2020 pravilna ali ne.
javni razpis - javni stanovanjski sklad - neprofitno stanovanje - dejansko stanje - družina - otrok - spor majhne vrednosti - protispisnost - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Izpodbijana sodba ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov.
nepremoženjska škoda - prometna nesreča - odmera nepremoženjske škode - načelo individualizacije - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodno zdravstveno stanje - izvedenec medicinske stroke - Fischerjeva razvrstitev - lahek primer po Fischerjevi lestvici - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - izvedensko mnenje - vzročna zveza - posttravmatska stresna motnja - intenzivnost bolečin - primarni in sekundarni strah
Odškodnina se odmeri na abstraktni in konkretni ravni, saj je po eni strani treba upoštevati konkretne okoliščine oškodovanca in mu zagotoviti zadoščenje za omilitev bolečin, po drugi strani pa hkrati upoštevati višino odmene v podobnih primerih v sodni praksi, upoštevaje razmerje med manjšimi in večjimi škodami.
V zvezi z duševnim stanjem tožnice je izvedenka psihiatrične stroke ovrgla zavzemanje tožnice, da je bila njena duševnost porušena zaradi škodnega dogodka, ker je pri tožnici prisotna anksiozna motnja obstajala že pred nezgodo in je povezana s tožničinimi kroničnimi telesnimi težavami. Strah, ki ga je tožnica doživljala, zato ni bistveno posegel v tožničino duševno ravnovesje.
Zdravstvene težave, ki so se v tem obdobju stopnjevale zaradi možganske malformacije in predhodno diagnosticirane anksiozne simptomatike, so močno zmanjšale kakovost njenega življenja in pomembno omejile njene življenjske aktivnosti. Izvedenka je tudi pojasnila, da je bila intenzivnost duševnih bolečin pri tožnici največja med trajanjem prilagoditvene (posttravmatske stresne) motnje. Ta ugotovitev pa ne dopušča razumnega dvoma o tem, da je tožnica v tem obdobju trpela duševne bolečine zelo močne intenzivnosti.
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 11, 11/1, 119. SZ-1 člen 41. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - pasivna legitimacija - vplačila v rezervni sklad - domneva o lastniku nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - poizvedovalni dokaz - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvi odstavek 11. člena SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar pa je ta domneva izpodbojna.
Gre za primer, ko mora tožena stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Čim bolj je stranka oddaljena (odrezana) od informacijskega vira, nosi pa trditveno breme, toliko manj možnosti ima, da zadosti zahtevam po substanciranju dejanskih navedb. V takem primeru pa velja, da je treba omiliti zahteve glede substanciranja dejanskih navedb kot tudi dopustiti določene poizvedovalne dokaze, da se zagotovi poštenost postopka.
Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v prvo fazo pripravljalnega postopka oziroma v fazo, v kateri jo tožeča stranka še lahko pričakuje. Sodišče je z izdajo sklepa, s katerim je tožnico pozvalo (le še) na dodaten izvod popravljene tožbe, nato pa s pritegnitvijo toženca v postopek, tožbo sprejelo kot pravočasno in popolno, oziroma najmanj dopustilo možnost njene naknadne dopolnitve, zato tožnica odločitve o zavrženju tožbe ni mogla pričakovati. V okoliščinah, ko stranka odločitve o zavrženju tožbe zaradi nepravočasne sodne presoje o njeni popolnosti ni mogla pričakovati, pa se sodišče na morebitno nepravilno ravnanje stranke, ne da bi ji znova ponudilo možnost ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti, ne more sklicevati.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
V pisnem izvedenskem mnenju dr. C.C. z dne 7. 9. 2020 dopolnjenim 1. 10. 2020 je tudi po presoji pritožbenega sodišča dovolj objektivizirane in prepričljive strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožniku od 20. 10. 2018 in vse do zaključka glavne obravnave začasna nezmožnost za svoje delo zdravstvenega tehnika posledica poškodbe pri delu.
Ker je izvedensko mnenje dr. C.C. podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj ter prepričljivo utemeljenem z dognanji iz strokovne literature, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta izpodbijana upravna akta nezakonita, ju v skladu z 81. členom ZDSS utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 20. 10. 2018 do zaključka glavne obravnave dne 20. 1. 2021.
Obveznosti stranke iz naslova davčne izvršbe pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče upoštevati oziroma odšteti od dohodka, ker za kaj takega ni zakonske podlage.
sodna taksa - predlog za obnovo postopka - umik predloga za obnovo postopka - predlog za vračilo sodne takse - pravna praznina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v poglavju 1.1 Taksne tarife, kjer so določene takse v rednih pravdnih postopkih, ni predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za obnovo postopka (prav tako ni npr. predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za dopustitev revizije), kot je to predvideno v primeru umika tožbe, pritožbe in revizije. Ker je torej v nekaterih primerih posebej predpisana (nižja) taksa v primeru, ko pride do umika vloge oziroma pravnega sredstva, v drugih pa ne, navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je bil v primeru, ko nižja taksa za umik predloga za obnovo postopka ni posebej predpisana, takšen tudi zakonodajalčev namen in torej ne moremo govoriti o pravni praznini.
Ob med pravdnima strankama nespornem dejstvu, da je tožeča stranka izvršila plačilo vtoževanega zneska na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, ki je bila potem spremenejna s sklepom VS RS v postopku za varstvo zakonitosti, vloženem na pobudo pooblaščenca tožeče stranke, in je odpadel pravni temelj za plačilo vtoževanega zneska, je tožena stranka na podlagi določbe tretjega odstavka 190. člena OZ dolžna tožeči stranki vrniti vtoževani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka plačila ni izvršila prostovoljno, kot to zatrjuje tožena stranka, temveč v izogib preteči izvršbi. Določba 191. člena OZ za katere uporabo se zavzema tožena stranka, zato v obravnavanem primeru ni uporabljiva.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja denarne terjatve - trditveno breme - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage
Ker se je upnica na obe vlogi v zvezi z dokazovanjem verjetnosti terjatve, ki jo ima do družbe A., d. o. o. (katere družbenika sta dolžnika) izrecno sklicevala kot na del svoje trditvene podlage, obe vlogi pa je tudi priložila predlogu za zavarovanje, to po presoji pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti. Sklicevanje upnice na obe vlogi iz pravdnega postopka tudi ni pavšalno, ampak upnica jasno pove v katerem delu navedbe iz vlog predstavljajo del njene trditvene podlage.
premoženjska razmerja med zakoncema - dobiček iz dejavnosti - samostojni podjetnik - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - negotiorum gestio - trditve in dokazi
Dobiček, pridobljen z upravljanjem in uporabo skupne lastnine, je skupno premoženje. To ob odsotnosti drugačnih trditev o deležih pomeni, da sta deleža pravdnih strank na dobičku enaka. S tem, ko je eden od skupnih lastnikov ob upravljanju s skupnim premoženjem (tudi) dobiček (druge skupne lastnice) uporabil za plačilo (skupnega) dolga in za vzdrževanje skupnih stvari, je (z njenim deležem dobička) ravnal kot poslovodja brez naročila. Z dobičkom toženke, pridobljenim z upravljanjem in uporabo skupne lastnine, je bil torej (kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavljala tudi sama) poravnan (tudi) toženkin dolg. S tem pa je toženka svoje obveznosti (upniku) poravnala. Zaključek sodišča prve stopnje, da jih zato ni dolžna še enkrat plačati tožniku, je materialnopravno pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049182
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 212.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno breme - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - spregled pravne osebnosti - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da se kot na del svoje trditvene podlage za utemeljevanje terjatve do družbe sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kar je sestavni del predloga za izdajo začasne odredbe. Upnica se je torej v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na trditve v priloženih vlogah v spisu, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti.