javni razpis - javni stanovanjski sklad - neprofitno stanovanje - dejansko stanje - družina - otrok - spor majhne vrednosti - protispisnost - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Izpodbijana sodba ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZZVZZ člen 23, 26.
povračilo stroškov - prehransko dopolnilo
Pri tožniku je ob jemanju prehranskih dopolnil in ob izvedenih postopkih prišlo do izdatnega izboljšanja. Sedanje sestavine in odmerki so očitno za tožnika ravno pravšnji, da ohranja zelo zadovoljivo stanje.
Tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da navedene ugotovitve oziroma priporočila lečečega specialista ne držijo. Sklicevala se je zgolj na splošno stališče sestanka strokovnjakov z dne 24. 5. 2018 in 26. 9. 2018, do česar se je pritožbeno sodišče v obrazložitvi že opredelilo. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je strokovno medicinska podlaga nedvomno podana, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo pravico do povračila stroškov nakupa prehranskih dopolnil.
premoženjska razmerja med zakoncema - dobiček iz dejavnosti - samostojni podjetnik - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - negotiorum gestio - trditve in dokazi
Dobiček, pridobljen z upravljanjem in uporabo skupne lastnine, je skupno premoženje. To ob odsotnosti drugačnih trditev o deležih pomeni, da sta deleža pravdnih strank na dobičku enaka. S tem, ko je eden od skupnih lastnikov ob upravljanju s skupnim premoženjem (tudi) dobiček (druge skupne lastnice) uporabil za plačilo (skupnega) dolga in za vzdrževanje skupnih stvari, je (z njenim deležem dobička) ravnal kot poslovodja brez naročila. Z dobičkom toženke, pridobljenim z upravljanjem in uporabo skupne lastnine, je bil torej (kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavljala tudi sama) poravnan (tudi) toženkin dolg. S tem pa je toženka svoje obveznosti (upniku) poravnala. Zaključek sodišča prve stopnje, da jih zato ni dolžna še enkrat plačati tožniku, je materialnopravno pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051803
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. URS člen 23. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 25, 25/4, 26, 26/1, 26/3, 29, 29/4, 41, 41/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13, 13/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - upravnik - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - redno vzdrževanje - izboljšave - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - potrebna večina etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - obid kogentnega predpisa
Predmet vzdrževanja je energetska prenova stavb, ki vključuje toplotno izolacijo fasade, obnovo strehe pred potekom pričakovane dobe in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Pred tem večstanovanjska stavba ni imela toplotne izolacije fasade. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predvideno vzdrževanje presega posle rednega vzdrževanja. Torej vzdrževanja s katerim se ohranjajo pogoji bivanja in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za izvedbo v tem primeru predvidene prenove je skladno z veljavnimi predpisi potrebno pridobiti kvalificirano 75 odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Odločanje o načrtu vzdrževanja šteje za posel rednega upravljanja (tretji odstavek 26. člena SZ-1) le, če gre dejansko za zadeve, ki se nanašajo na redno vzdrževanje. Torej za posle, ki se skladno z veljavnimi predpisi štejejo za redno vzdrževanje. Drugačno razlaganja določila tretjega odstavka 26. člena SZ-1 bi pomenilo obid zakona, saj bi omogočalo, da se z navadno solastniško večino sprejema tudi odločitve o povišanju vplačil v rezervni sklad zaradi izvedbe poslov, ki ne predstavljajo rednega vzdrževanja. To pa ni skladno z naravo in namenom sredstev rezervnega sklada.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - pokojninska doba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Ob upoštevanju zavarovalnih dob dopolnjenih v Srbiji 7 let 4 mesece in 8 dni, v BIH 6 let, 1 mesec in 7 dni ter v Sloveniji 1 leto in 5 mesecev je tožnik do 30. 6. 2018 dopolnil skupaj 14 let 10 mesecev in 15 dni zavarovalne dobe. Tožnik pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2 na podlagi skupne zavarovalne dobe v trajanju 14 let, 10 mesecev in 15 dni, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne izpolnjuje, saj skupne zavarovalne dobe v trajanju 15 let ni dopolnil. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje tožnik ni dokazal, da ima dopolnjenih 15 let in 13 dni pokojninske dobe, kot je zatrjeval.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 82, 82/1, 82/2, 86.. ZPP člen 287.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na njegovo invalidnost v smeri, da bi prišlo do izgube delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti) oziroma da bi v okviru III. kategorije invalidnosti bilo potrebno priznati še časovno razbremenitev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-4, 40, 40/1, 40/1-2, 42.
izvedenina - nagrada za izvedensko delo
Po stališču pritožbenega sodišča, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da vrednotenja rezultatov pri odmeri nagrade ni upoštevalo. Iz obrazložitve povsem jasno izhaja, da je vrednotenje in analizo rezultatov upoštevalo pri nagradi za izdelavo izvedenskega mnenja, saj je sodni izvedenki na podlagi 2. točke prvega odstavka 40. člena za pisno izdelavo izvida in mnenja priznalo 306,00 EUR (zahtevno mnenje). Ker Pravilnik izrecno ne govori o vrednotenju, ki naj bi bil del pregleda, niti o vrednotenju, ki naj bi bil del podaje izvedenskega mnenja, v tem primeru ni nujno, da se vrednotenje upošteva kot del pregleda, temveč lahko tudi kot del izdelave izvedenskega mnenja. Kot je to določeno v 42. členu Pravilnika namreč sodišče zahtevnost izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca. V druge dejavnike pa po stališču pritožbenega sodišča lahko spada tudi vrednotenje zbranih rezultatov po opravljenih psihodiagnostičnih preizkusih.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja denarne terjatve - trditveno breme - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage
Ker se je upnica na obe vlogi v zvezi z dokazovanjem verjetnosti terjatve, ki jo ima do družbe A., d. o. o. (katere družbenika sta dolžnika) izrecno sklicevala kot na del svoje trditvene podlage, obe vlogi pa je tudi priložila predlogu za zavarovanje, to po presoji pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti. Sklicevanje upnice na obe vlogi iz pravdnega postopka tudi ni pavšalno, ampak upnica jasno pove v katerem delu navedbe iz vlog predstavljajo del njene trditvene podlage.
denarno nadomestilo za brezposelnost - mirovanje - pravnomočna odločitev
Citirana odločba z dne 23. 1. 2020 je dokončna in pravnomočna. Pomeni, da je pravnomočno odločeno, da pravica do nadomestila med brezposelnostjo tožniku miruje od 8. 10. 2019. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na mirovanje in na vprašanje razlogov za mirovanje, so že zaradi pravnomočnosti te odločbe, neupoštevne, ne glede na to, ali je odločba z dne 23. 1. 2020 pravilna ali ne.
prijava udeležbe v nepravdnem postopku - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek do izdaje odločbe - udeležba v postopku - zavrženje pritožbe kot prepozne - pravni interes - kršitev pravice do izjave v postopku - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - nujna zadeva - COVID-19
Situacija v kateri se je svet znašel zaradi pandemije COVID-19, je specifična in je zakonodajalec ni mogel imeti v mislih v času priprave in sprejema ZVEtL-1. Gotovo pa je, ko je v določbi četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1 govora o izdaji odločbe, predpostavljal, da bo odločba izdana zakonito. V konkretnem primeru ni bilo tako, saj je sodišče prve stopnje sklep izdalo 30. 3. 2020, v času za katerega je Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS določala, da sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Pritožbi imata prav, ko opozarjata, da predmetni postopek ne spada med nujne zadeve.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047806
ZVEtL-1 člen 33, 35, 50, 50/1, 50/2.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - lastninska pravica - garaža - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - ugotovitev obstoja lastninske pravice - možnost obravnavanja pred sodiščem - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi oba pritožnika zatrjujeta, da imata na garažah (oz. na drvarnici) lastninsko pravico, pri čemer se sklicujeta na priposestvovanje. Upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1 z ugotavljanjem obstoja lastninske pravice obeh pritožnikov sodišče prve stopnje ne bi preseglo svoje pristojnosti. Navedena določba nepravdnemu sodišču namreč ravno daje pristojnost, da odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice, torej tudi o zahtevku za ugotovitev obstoja lastninske pravice. Ker pri odločanju sodišče prve stopnje ni postopalo po drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, je pritožnikoma odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.
Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v prvo fazo pripravljalnega postopka oziroma v fazo, v kateri jo tožeča stranka še lahko pričakuje. Sodišče je z izdajo sklepa, s katerim je tožnico pozvalo (le še) na dodaten izvod popravljene tožbe, nato pa s pritegnitvijo toženca v postopek, tožbo sprejelo kot pravočasno in popolno, oziroma najmanj dopustilo možnost njene naknadne dopolnitve, zato tožnica odločitve o zavrženju tožbe ni mogla pričakovati. V okoliščinah, ko stranka odločitve o zavrženju tožbe zaradi nepravočasne sodne presoje o njeni popolnosti ni mogla pričakovati, pa se sodišče na morebitno nepravilno ravnanje stranke, ne da bi ji znova ponudilo možnost ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti, ne more sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048115
SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 112, 112/3, 112/4. SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ZPP člen 318, 318/1.
tožba na izselitev iz stanovanja - odpoved najemne pogodbe - spor zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve poslovnega prostora - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine - predhodno pisno opozorilo najemnika, ki krši pogodbo - rok za odpravo kršitev - najemno razmerje - obligacijsko razmerje - upravljanje s stvarjo - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnikov - varstvo solastnika in skupnega lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastninske pravice - varstvo solastninske pravice na delu stvari - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba
Solastninska upravičenja so, čeprav glede na velikost solastninskega deleža omejena, vsebinsko enaka upravičenjem samolastnika. Posledica tega je, da ima tudi solastnik pravico na podlagi 100. člena SPZ s tožbo zoper vsakogar uveljavljati varstvo svoje (so)lastninske pravice na celi stvari ali na delu stvari. Varstvo (so)lastninske pravice pa predstavlja tudi vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena najemna pogodba, katere odpoved tožnica uveljavlja s tožbo v tem postopku. Gre torej za obligacijski spor, ne pa za vprašanje upravljanja s stvarjo (večstanovanjsko hišo) kot tako (v smislu petega odstavka 67. člena SPZ).
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - možnost izjave - ugovor kot pritožba - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov
Oče je zoper odločitev o zavrnitvi ugovora vložil pritožbo, zoper odločitev, sprejeto po uradni dolžnosti, pa ugovor.
Ker sta udeleženca pred izdajo izpodbijanega sklepa imela možnost, da se izrečeta o razmerju, ki ga sklep ureja, je pritožbeno sodišče obe očetovi vlogi obravnavalo kot pritožbo.
Obveznosti stranke iz naslova davčne izvršbe pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče upoštevati oziroma odšteti od dohodka, ker za kaj takega ni zakonske podlage.
gospodarski spor majhne vrednosti - višina tožbenega zahtevka - obrazložitev višine tožbenega zahtevka - nesklepčna tožba - sklepčnost tožbe po višini - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti
Glede na to, da je bilo med pravdnima strankama sporno obračunavanje opravljenih del, bi lahko sodišče preverilo utemeljenost zahtevka po materialnem pravu šele, ko bi tožnica podala navedbe o količini opravljenih storitev, ki jih je obračunala po posamezni postavki vtoževanih računov, ter navedla cene za vsako posamezno enoto obračunanih storitev. Ker tega ni storila, je tožba po višini ostala nesklepčna.
nepremoženjska škoda - prometna nesreča - odmera nepremoženjske škode - načelo individualizacije - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodno zdravstveno stanje - izvedenec medicinske stroke - Fischerjeva razvrstitev - lahek primer po Fischerjevi lestvici - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - izvedensko mnenje - vzročna zveza - posttravmatska stresna motnja - intenzivnost bolečin - primarni in sekundarni strah
Odškodnina se odmeri na abstraktni in konkretni ravni, saj je po eni strani treba upoštevati konkretne okoliščine oškodovanca in mu zagotoviti zadoščenje za omilitev bolečin, po drugi strani pa hkrati upoštevati višino odmene v podobnih primerih v sodni praksi, upoštevaje razmerje med manjšimi in večjimi škodami.
V zvezi z duševnim stanjem tožnice je izvedenka psihiatrične stroke ovrgla zavzemanje tožnice, da je bila njena duševnost porušena zaradi škodnega dogodka, ker je pri tožnici prisotna anksiozna motnja obstajala že pred nezgodo in je povezana s tožničinimi kroničnimi telesnimi težavami. Strah, ki ga je tožnica doživljala, zato ni bistveno posegel v tožničino duševno ravnovesje.
Zdravstvene težave, ki so se v tem obdobju stopnjevale zaradi možganske malformacije in predhodno diagnosticirane anksiozne simptomatike, so močno zmanjšale kakovost njenega življenja in pomembno omejile njene življenjske aktivnosti. Izvedenka je tudi pojasnila, da je bila intenzivnost duševnih bolečin pri tožnici največja med trajanjem prilagoditvene (posttravmatske stresne) motnje. Ta ugotovitev pa ne dopušča razumnega dvoma o tem, da je tožnica v tem obdobju trpela duševne bolečine zelo močne intenzivnosti.
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 11, 11/1, 119. SZ-1 člen 41. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - pasivna legitimacija - vplačila v rezervni sklad - domneva o lastniku nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - poizvedovalni dokaz - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvi odstavek 11. člena SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar pa je ta domneva izpodbojna.
Gre za primer, ko mora tožena stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Čim bolj je stranka oddaljena (odrezana) od informacijskega vira, nosi pa trditveno breme, toliko manj možnosti ima, da zadosti zahtevam po substanciranju dejanskih navedb. V takem primeru pa velja, da je treba omiliti zahteve glede substanciranja dejanskih navedb kot tudi dopustiti določene poizvedovalne dokaze, da se zagotovi poštenost postopka.
sodna taksa - predlog za obnovo postopka - umik predloga za obnovo postopka - predlog za vračilo sodne takse - pravna praznina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v poglavju 1.1 Taksne tarife, kjer so določene takse v rednih pravdnih postopkih, ni predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za obnovo postopka (prav tako ni npr. predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za dopustitev revizije), kot je to predvideno v primeru umika tožbe, pritožbe in revizije. Ker je torej v nekaterih primerih posebej predpisana (nižja) taksa v primeru, ko pride do umika vloge oziroma pravnega sredstva, v drugih pa ne, navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je bil v primeru, ko nižja taksa za umik predloga za obnovo postopka ni posebej predpisana, takšen tudi zakonodajalčev namen in torej ne moremo govoriti o pravni praznini.