ZŠtip-1 člen 2, 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57, 158.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih sporih kot je obravnavani in za katere novela ZŠtip-1B še sploh ni veljala niti ni bila uporabljiva štelo, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z teleološkimi razlagalnimi argumenti ter uporabo analogije legis in argumenta a simili ad simile, ko sta si urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je glede na 3. člen ZS uporabljalo 240. člen OZ. Pri tem je upoštevalo 3. člen ZŠtip-1, po katerem je višja sila vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Stališča pritožbenega sodišča iz dosedanje sodne prakse morajo toliko bolj veljati in biti uporabljiva v konkretnem primeru, za katerega je že uporabljiv novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B. Torej tudi pri upoštevanju ekskulpacijskega razloga nemožnosti izdelave praktičnega dela diplomske naloge pred dozoritvijo mirabolane šele meseca avgusta in odsotnosti mentorice za ta del diplomske naloge, kar zagotovo sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, kot razloguje sodišče prve stopnje.
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 11, 11/1, 119. SZ-1 člen 41. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - pasivna legitimacija - vplačila v rezervni sklad - domneva o lastniku nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - poizvedovalni dokaz - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvi odstavek 11. člena SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar pa je ta domneva izpodbojna.
Gre za primer, ko mora tožena stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Čim bolj je stranka oddaljena (odrezana) od informacijskega vira, nosi pa trditveno breme, toliko manj možnosti ima, da zadosti zahtevam po substanciranju dejanskih navedb. V takem primeru pa velja, da je treba omiliti zahteve glede substanciranja dejanskih navedb kot tudi dopustiti določene poizvedovalne dokaze, da se zagotovi poštenost postopka.
prijava udeležbe v nepravdnem postopku - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek do izdaje odločbe - udeležba v postopku - zavrženje pritožbe kot prepozne - pravni interes - kršitev pravice do izjave v postopku - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - nujna zadeva - COVID-19
Situacija v kateri se je svet znašel zaradi pandemije COVID-19, je specifična in je zakonodajalec ni mogel imeti v mislih v času priprave in sprejema ZVEtL-1. Gotovo pa je, ko je v določbi četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1 govora o izdaji odločbe, predpostavljal, da bo odločba izdana zakonito. V konkretnem primeru ni bilo tako, saj je sodišče prve stopnje sklep izdalo 30. 3. 2020, v času za katerega je Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS določala, da sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Pritožbi imata prav, ko opozarjata, da predmetni postopek ne spada med nujne zadeve.
Ob med pravdnima strankama nespornem dejstvu, da je tožeča stranka izvršila plačilo vtoževanega zneska na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, ki je bila potem spremenejna s sklepom VS RS v postopku za varstvo zakonitosti, vloženem na pobudo pooblaščenca tožeče stranke, in je odpadel pravni temelj za plačilo vtoževanega zneska, je tožena stranka na podlagi določbe tretjega odstavka 190. člena OZ dolžna tožeči stranki vrniti vtoževani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka plačila ni izvršila prostovoljno, kot to zatrjuje tožena stranka, temveč v izogib preteči izvršbi. Določba 191. člena OZ za katere uporabo se zavzema tožena stranka, zato v obravnavanem primeru ni uporabljiva.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3. ZGJS člen 76.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - redna raba stavbe - dostopna pot - zelenica, parkirišče - pravica uporabe - predmet lastninjenja
Nasprotna udeleženka ima kot zastopnica javnega interesa pravni interes le glede pritožbenih trditev, s katerimi uveljavlja stališče, da gre za javne površine (trditve o skupnem pripadajočem zemljišču ji ne koristijo).
Glede pritožbenih navedb, da so predmetne parcele javne površine (del grajenega javnega dobra) in da so navedbe predlagateljev o izključni rabi teh parcel pavšalne, nedokazane, velja opozoriti na porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena, kot izhaja iz 44. člena ZVEtL-1: trditveno in dokazno breme je na tistem, ki meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - možnost izjave - ugovor kot pritožba - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov
Oče je zoper odločitev o zavrnitvi ugovora vložil pritožbo, zoper odločitev, sprejeto po uradni dolžnosti, pa ugovor.
Ker sta udeleženca pred izdajo izpodbijanega sklepa imela možnost, da se izrečeta o razmerju, ki ga sklep ureja, je pritožbeno sodišče obe očetovi vlogi obravnavalo kot pritožbo.
gospodarski spor majhne vrednosti - višina tožbenega zahtevka - obrazložitev višine tožbenega zahtevka - nesklepčna tožba - sklepčnost tožbe po višini - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti
Glede na to, da je bilo med pravdnima strankama sporno obračunavanje opravljenih del, bi lahko sodišče preverilo utemeljenost zahtevka po materialnem pravu šele, ko bi tožnica podala navedbe o količini opravljenih storitev, ki jih je obračunala po posamezni postavki vtoževanih računov, ter navedla cene za vsako posamezno enoto obračunanih storitev. Ker tega ni storila, je tožba po višini ostala nesklepčna.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prekomerno zadolževanje - vestnost in poštenost - pritožbene novote
Višje sodišče ugotavlja, da večina (v nadaljevanju podrobneje opisanih) pritožnikovih navedb in dokazov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Glede na to, da dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti oziroma predložiti, jih ni mogoče upoštevati.
Višje sodišče je, tako kot sodišče prve stopnje, prepričano, da to, da dolžnik ne želi izročiti dveh računalnikov tipa ..., ki sta last stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, stečajni upraviteljici navedene družbe, dodatno dokazuje, da ne ravna vestno in pošteno. Sodišče prve stopnje gotovo ni, tako kot to trdi dolžnik, spregledalo, da dolžnik računalnika potrebuje za iskanje zaposlitve ter da je ponudil odkup oziroma obročno odplačilo računalnikov, očitno pa ga navedeno ni prepričalo. Predvsem pa ni mogoče spregledati, da je dolžnik brez kakršnekoli podlage obdržal navedena računalnika, in tega, da je dolžnikovo iskanje zaposlitve kljub uporabi računalnikov popolnoma neuspešno.
gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov
Pritožbeno ni sporno, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožena stranka zgolj s trditvami, da najetih prostorov ni mogla uporabljati za namen, za katere je sklenila najemno pogodbo, ker da se je izkazalo, da prostori niso ustrezno vzdrževani in da so dotrajani in da se lastnica najetih prostorov na njene pozive za ustrezno ureditve prostorov ni odzivala, ne more izpodbiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj ni sočasno izkazala, da je skladno z določbami ZPSPP in najemno pogodbo pričela sama z odpravljanjem napak in ni izkazala morebitnih stroškov v zvezi s tem niti ni izkazala višine škode.
Ko je temu tako, potem je sodišče prve stopnje v sporni zadevi smelo odločiti brez naroka in le na podlagi listinskih dokazov in s tem tožene stranke, ki ni konkretizirala oškodovanja niti konkretizirala morebitnih stroškov zaradi odprave zatrjevanih pomanjkljivosti v najetih prostorih, ni prikrajšalo v pravici do izjave in ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ni toženi stranki kršilo ustavne pravice po 22. členu Ustave RS.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva, saj je tožeča stranka opozorila na njene pomanjkljive navedbe in v takem primeru velja, da sodišče ni dolžno samo opozarjati druge stranke na pomanjkljivosti v navedbah, če pa je ta procesno neskrbna, potem se mora soočiti s posledicami te neskrbnosti, ki se kaže tudi v tem, da ni zahtevala izvedbe naroka in da najkasneje v zadnji še dovoljeni vlogi v sporu majhne vrednosti ni postavila konkretnega ugovora znižanja najemnine ali procesnega pobotnega ugovora.
zasebni tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Po drugem odstavku 58. člena ZKP predsednik senata oziroma v obravnavanem primeru okrajna sodnica posameznica dovoli vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu, ki iz opravičenega vzroka ni mogel priti na glavno obravnavo (predobravnavni narok).
ZIZ člen 176, 176/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 104.
cenitev vrednosti nepremičnine - ogled nepremičnine - izvršitelj - pooblastilo za nasilni vstop
Zakonodajalec angažiranja izvršitelja za namen cenilčevega ogleda nepremičnine (in morebitnega nasilnega vstopa v stanovanje za ta namen) ni predvidel, zato je neustrezno smiselno sklicevanje na določbo, ki omogoča ogled nepremičnine potencialnemu kupcu.
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj subjektivno prepričanje oškodovanke kot tožilke, da razpravljajoča sodnica v drugi kazenski zadevi ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
škodni dogodek - premoženjska škoda - avtomobilska nesreča - spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - odločanje na podlagi pisnih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - sodba brez glavne obravnave
Dejansko stanje v obravnavani zadevi je sporno, zato bi sodišče prve stopnje moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo na katerem bi izvedlo predlagane dokaze in tudi zaslišalo tožnika.
ZST-1 tarifna številka 30010. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4. ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - takse prosta pritožba - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - način vročanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je štelo za umaknjeno pritožbo zoper sklep, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper sodbo z dne 26. 10. 2020 šteje za umaknjeno. Pri tem pa je spregledalo določilo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Zato je s tem, ko je toženki naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačne takse, zmotno uporabilo materialno pravo.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da toženka ni prejela niti plačilnega naloga niti obvestila o neuspeli vročitvi pošte, za kaj takšnega ne zadošča
Za pravilno presojo ni relevantno ali je obdolženec oškodovancu izrekal grožnje, saj gre v predmetni kazenski zadevi za grožnjo, ki je bila realizirala že s samo izvršitveno obliko grdega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047265
OZ člen 587, 587/1, 599. ZPP člen 452, 454, 454/1.
najemna pogodba - razdrtje najemne pogodbe - odpadla podlaga pogodbe - razmerje med lastnikom in najemnikom - lastnik stvari - najemodajalec kot nelastnik - spor majhne vrednosti - izvedba naroka - sporno dejansko stanje
Za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema, zato ni podlage za materialnopravni zaključek, da je najemna pogodba razdrta že na podlagi zakona.
ureditev stikov med starši in otrokom - določitev stikov med počitnicami - počitnice - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo oficialnosti - izvrševanje stikov - pritožbena obravnava
Neutemeljeno je očetovo stališče, da gre za uporabo tujega prava. Čeprav so šolske počitnice na Hrvaškem pravno urejene, so ugotovitve o tem, kdaj ima hči pravdnih strank počitnice, dejanske narave. Kot take jih je pritožbeno sodišče ovrednotilo na podlagi slovenskega prava.
Čas, v katerem poteka šolski pouk, je drugačen od počitniškega. Medtem ko je prvi v veliki meri določen s tempom šolskih obveznosti in otrokovih interesnih dejavnosti, počitnice omogočajo, da otrok in starš zaživita odnos, razbremenjen hitrega tempa in rednih obveznosti, in ga namenita aktivnostim, ki jih rada počneta skupaj in ki ju povezujejo.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila s strani sodišča - specifikacija opravljenih storitev - pomanjkljiva trditvena podlaga - običajno plačilo - plačilo za dejansko opravljeno delo - trditveno breme - spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V primeru dejanskega zaključka, da plačilo za opravljeno delo ni bilo določeno s podjemno pogodbo, določi plačilo za opravljeni posel sodišče po merilih določenih v drugem odstavku 642. člena OZ, torej glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel (posel, katerega izvršitev je bila predmet konkretne podjemne pogodbe) opravi in glede na plačilo (višino plačila), ki je (v poslovnem prometu) običajno za tako vrsto posla. Da pa bi lahko sodišče postopalo po navedenem zakonskem določilu, bi morala tožeča stranka v svojih dejanskih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - taksna obveznost - odmera sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zakonski rok - pravnomočna odločitev
S plačilnim nalogom z dne 22. 3. 2021 sodišče ni zgolj ponovno določilo roka za plačilo iste takse. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - sklep o oprostitvi plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga - pravnomočnost odločitve - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga
Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva.
Iz sodne prakse izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.