odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.
izločitvena pravica - ugovor litispendence - procesni pobotni ugovor
S pravnomočnim sklepom priznana izločitvena pravica na strojih pomeni, da ti niso mogli biti predmet prodajne pogodbe. To dvoje se izključuje. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo. Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, so bile sporne premičnine izločene iz stečajnega mase.
Stališče tožene stranke negira pravnomočno sodno odločbo, ki je bila javno objavljena in se je zato štela za znano vsem. Z njim posega v ustavno zavarovano lastninsko pravico izločitvenega upnika, ki je storil vse, kar od njega zahteval ZFPPIPP: pravočasno prijavil izločitveno pravico in izposloval pravnomočni sklep o njenem priznanju na vseh strojih. Na teh je imel posredno posest.
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo, ali bi bila operativna skupina primerljiva z izmeno oziroma ali bi se lahko štela za izmeno. Bistveno je, da ta ni izmena. Tožnikov zahtevek tako ni utemeljen.
odvzem roditeljske pravice - izvrševanje roditeljske pravice - korist mladoletnega otroka - celostni vtis - starševska skrb - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Četudi se je nasprotni udeleženec zanimal za šolanje in delno skrbel za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok, to ne zadošča za sklep, da je izvrševal roditeljsko pravico v njuno korist, ker otroka v svoji primarni družini nista imela občutka varnosti in stabilnosti, kar je najpomembnejše za zdrav psihosocialni razvoj in zagotavljanje otrokove koristi. Nasprotni udeleženec ni imel primernega, ustreznega celostnega odnosa v družini, družina je delovala disfukcionalno, čeprav je občasno bila v njej tudi prisotna harmonija. Ob upoštevanju še, da sta mladoletna otroka že 4,5 let nameščena v rejništvu in odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja dolgoletne kazni zapora, nasprotni udeleženec otrokoma ne bi mogel omogočiti potrebnih pogojev za njun razvoj. Odsotnost nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja kazni zapora je razlog, da nasprotni udeleženec v življenju otrok (od 1. 4. 2016 dalje) ne posega ogrožajoče.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - zapuščinski postopek - oporoka - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Načelo kontradiktornosti tudi v zapuščinskem postopku terja, da sodišče strankam omogoči, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, kar vsekakor velja tudi za v spis vloženo oporoko, ki posega v dedno pravico.
stečajni postopek - ocena vrednosti premoženja - poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - predložitev cenitve sodnega cenilca - pavšalne trditve
Pritožnik z laičnimi navedbami ne more ovreči poročila o oceni tržne vrednosti, ki ga je izdelala sodna cenilka.
spor majhne vrednosti - razdelilnik stroškov - upravnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - enostanovanjska stavba - skupni strošek - ključ delitve stroškov - stroški uporabe skupne stvari - stroški odvoza smeti - čiščenje skupnih delov - upravljanje skupne stvari - odstop od pogodbe - nedokazana dejstva
Delitev stroška za odvoz smeti, če nastaja kot skupen strošek, je stvar dogovora med lastniki. V primeru nemožnosti sklenitve takega dogovora ima vsak od etažnih lastnikov ali upravnik možnost zahtevati nadomestno odločitev sodišča v nepravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047931
ZPP člen 181, 206, 206/1, 206/1-1. ZKUASP člen 7, 7/2, 9, 9-1, 10, 10/1, 10/1-2, 28.
plačilo avtorskega honorarja - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neodrska glasbena dela - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu prvostopne sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pritožbena navedba obsojenca, da bo denarno kazen plačal do konca meseca maja 2021 se je izkazala kot netočna, sodba sodišča prve stopnje pa je pravilna in ni razlogov za njeno spremembo v smeri, ki jo predlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se s sodbo izrečena denarna kazen ne da niti prisilno izterjati in je posledično temu pravilno odločilo, da jo izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora (prvi odstavek 87. člena KZ-1).
sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - vrednost odtujenega vozila - nedovoljen pritožbeni razlog
Z navedbami, da je v obtožnici navedena vrednost odtujenega vozila bistveno pretirana (za najmanj 30 % glede na podan premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnice in da je tudi naložena povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi obtožencu previsoka), pritožnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede navedenih dejstev, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, upoštevaje, da je bila obtožencu izrečena sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00047229
OZ člen 193, 198, 336, 344, 346, 347, 352. ZASP člen 81. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka 1. ZPP člen 7, 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPOmK-1 člen 9. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 2, 22.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avdiovizualno delo - glasbena dela - Združenje SAZAS - tarifa SAZAS - zastaralni rok - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - višina nadomestila - dobrovernost - metodologija - glavna in stranska terjatev - zakonske zamudne obresti - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU
Kolektivne organizacije imajo svoj način določanja in urejanja tarife. Argumentov, da bi bila določena tarifa občutno previsoka ali prenizka, toženka ni podala.
Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vsebinska obravnava vloge - ugovor dolžnika - zavrnitev ugovora dolžnika - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - davčna izvršba - zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov - zavrnitev pritožbe
Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna oziroma si s pritožbo zoper neugodno odločitev lahko izboljša pravni položaj. Iz navedenega sledi, da je v tej zadevi že dosežen rezultat, h kateremu je stremela dolžnica z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, t.j. vsebinska obravnava njenega ugovora, zato si dolžnica s pritožbo zoper zavrženje njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati pravnega položaja.
Na podlagi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov za davčno izvršbo tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Skladno z 243. členom ZIZ pa ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Prav tako 113. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika pri sodišču. Zaradi slednje določbe ni utemeljena pritožbena navedba, da upnik nikoli ni izdal sklepa o izvršbi na nepremičnine, na podlagi katerega bi sodišče šele lahko izdalo sklep o zavarovanju.
Predhodne vročitve seznama izvršilnih naslovov dolžniku ZDavP-2 ne predvideva, niti ni pogoj za dovolitev zavarovanja na njegovi podlagi.
Zavarovanje s prisilno hipoteko se dopusti na podlagi izvršilnega naslova, kar pomeni, da dolžnik v tem postopku ne more ugovarjati napak v postopku nastajanja izvršilnega naslova. Dolžnica tako v predmetnem izvršilnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti oziroma nezakonitosti posameznih izvršilnih naslovov oziroma odmere davčnih obveznosti, torej v tem postopku ne more uveljavljati, da so bili nepravilno odmerjeni prispevki iz razloga, ker je bila dolžnica v osebnem stečaju oziroma iz razlogov, ker ni več opravljala dejavnosti, je bila brezposelna oziroma se je upokojila. Če posamezni izvršilni naslovi, ki jih vsebuje seznam izvršilnih naslovov, dolžniku v davčnem ali drugem postopku, v katerem so bili izdani, niso bili pravilno vročeni, tega v postopku zavarovanja prav tako ne more ugovarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049194
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 259, 259/2, 259/3. ZPP člen 285, 339, 339/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - prepoved razpolaganja z nepremičninami - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - kako se izpodbija - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predznamba - zaznamba vrstnega reda - maksimalna hipoteka - izpodbojna tožba
Sklep sodišča prve stopnje je predvsem doprinesel k razjasnitvi sicer zahtevne zadeve v fazi enostranskega postopka, nikakor pa ni povzročil spremembe dejanskega kompleksa in zahtevanega pravnega varstva.
Upnik ne rabi pomoči zakonske domneve, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj.