ZBPP ČLEN 24, 24/1, 24/3, 34, 34/2, 37, 37/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 73, 73/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Če ni zakonske podlage za pritožbo - in v zvezi s tem pravnim sredstvom je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je prepričljiv zaključek Organa za BPP, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je utemeljena zavrnitev njene prošnje, ki temelji na prvem odstavku 24. člena ZBPP.
nepopolna vloga - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - datum vložitve vloge - po dnevu vložitve vloge nastali stroški
Ker so stroški sodnega postopka nastali preden je postala vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči po ZUP popolna, tožnica do brezplačne pravne pomoči ni upravičena.
ZKme-1 člen 43. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 23, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 73, 73/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - kontrolni pregled na kraju samem
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike so predpisane kontrole, ki se izvajajo na tam predpisan način, pri čemer se upošteva (med drugim) tudi Uredba 796/2004/ES. Med metodami, ki jih organ uporablja pri izvajanju kontrol, se pri kontroli na kraju samem, kjer kontrolor pregleda kmetijske parcele ter vse poljine na posameznem GERK-u, lahko kot pomoč uporabljajo ortofoto posnetki, podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitski posnetki. Organ prve stopnje je tako pri svoji odločitvi upošteval poleg mapne kopije še druga dopustna sredstva, v potrditev pravilnosti odločitve pa je organ druge stopnje pribavil še barvni print ortofoto posnetka za leto 2006 in ga primerjal s printom za leto 2009.
poštne storitve - spor glede odškodnine - odškodnina za poškodovan paket - stvarna pristojnost
Pravni temelj odškodninskega zahtevka uporabnika poštnih storitev zaradi poškodovanja poštne pošiljke, je pogodba o izvedbi poštne storitve med izvajalcem in uporabnikom poštne storitve, zato v primeru kršitve pogodbene obveznosti izvršiti poštno storitev, kršitelja zadenejo odškodninske in druge civilnopravne sankcije. Gre za poslovno odškodninsko obveznost, saj je izvajalec poštne storitve z uporabnikom poštne storitve v poslovni zvezi. Ko se spor med izvajalcem in uporabnikom poštnih storitev v postopku pri izvajalcu poštnih storitev rešuje in tudi deloma reši, določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-1 toženi stranki ne daje pooblastila za reševanje spora.
Določbe ZDDV-1 so glede obveznih podatkov na računu jasne in obligatorne. Le račun izdan v skladu z 81. do 84. členom ZDDV-1 je lahko podlaga za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Kolikor niso izpolnjeni pogoji za odbitek vstopnega DDV po ZDDV-1 tudi ne gre za kršitev načela nevtralnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prisilna izselitev iz stanovanja
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava
Kriteriji, pomembni za opredelitev javno pravnega oz. zasebno pravnega statusa pravne osebe, so zlasti: način ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in članstvo. Te kriterije je treba kot celoto upoštevati pri presoji, ali je nek subjekt pravna oseba javnega prava.
žrtev vojnega nasilja - zahteva za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan - pravnomočno razsojena stvar - isti zahtevek
Ker je bilo o zahtevku tožnice, da se ji prizna status žrtve vojnega nasilja, že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, je upravni organ ravnal pravilno, ko je kasneje vložen zahtevek tožnice zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSRib člen 28, 28/4.
ribolov - disciplinski ukrep - prepoved ribolova - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posamični upravni akt
V obravnavani zadevi ne gre za odločbo, izdano v izvrševanju upravne funkcije, ali za odločbo, izdano v upravni zadevi, ker ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, temveč za izrek disciplinskega ukrepa, ki ga je ribiška družina izrekla tožniku v disciplinskem postopku.
Ribiška družina ni nosilka javnih pooblastil v zvezi z izvajanjem disciplinskih postopkov. Javna pooblastila so sicer ribiški družini s koncesijskim aktom podeljena, vendar se nanašajo zgolj za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni kriteriji - načelo enake možnosti ponudnikov - dopolnitev vloge - smiselna uporaba pravil upravnega postopka
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem je treba ob smiselni uporabi pravil splošnega upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP pri dodeljevanju finančnih sredstev upoštevati načelo enake možnosti ponudnikov (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ker so pogoji javnega razpisa za vse prijavitelje enaki, so tožbene navedbe v zvezi z dopolnjevanjem vloge in ugotavljanjem dejanskega stanja neutemeljene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo materialne resnice - pravica navesti dejstva ter predlagati dokaze - posebni ugotovitveni postopek
Ker tožnik s tekom postopka pred organom za brezplačno pravno pomoč in z ugotovitvami tega postopka v nasprotju z določbami ZUP ni bil seznanjen, v tem postopku tudi ni mogel postaviti nasprotnih trditev in predlagati dokazov.
dohodnina - prispevki za socialno varnost - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - uporaba osebnega motornega vozila za privatne namene
Glede na določbo 2. odstavka 43. člena ZDoh-2 davčni zavezanec ni dolžan obračunavati dajatev od osebnih prejemkov iz naslova bonitete za uporabo službenega osebnega motornega vozila (tudi) za privatne namene le v primeru, če izkaže, da se je to osebno vozilo uporabljalo izključno za službene namene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - spremenjene okoliščine - dolžnost obveščanja o spremembi
Tožnica v predpisanem roku organa za brezplačno pravno pomoč ni obvestila o spremembi njenih dohodkov, zato se po 43. členu ZBPP šteje, da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zaradi česar je dolžna prejeta sredstva vrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stroški in odtegljaji
Za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja so relevantni le zneski dohodka, ki jih upravičenci prejmejo, brez upoštevanja morebitnih stroškov in odtegljajev.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - višina odškodnine - vrednost kmetijskih zemljišč
Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, v znesku 3,94 DEM/m2; v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Če je razlika med tržno ceno in vrednostjo, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10%, določi pristojno ministrstvo novo izhodiščno vrednost zemljišča. Vrhovno sodišče RS je že presodilo, da v primeru, če so tržne cene narasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabljati, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen.
ZSRT člen 43, 44. ZSpo člen 26, 34, 34/1, 34/1-2. Pravilnik o vodenju razvidov o Zakonu o športu člen 7.
ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost turističnih športnih storitev - licenca za opravljanje strokovnega dela - vpis v razvid zasebnih športnih delavcev - vpis strokovnih delavcev zaposlenih pri pravnih subjektih
Iz določb ZSpo in obeh Pravilnikov izhaja, da se v razvid pri ministrstvu pristojnem za šport lahko vpišejo vsi strokovni delavci tako zasebni športni delavec kot tudi strokovni delavci, zaposleni pri pravnih subjektih, zato je neutemeljena tožbena trditev, da razvida za strokovne delavce zaposlene pri pravnih subjektih ni.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Izpodbijani sklep tožene stranke je pravilen in zakonit, saj zaradi nepopolne vloge tožeče stranke tožena stranka ni imela podlage za odločanje o njeni zahtevi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
SZ člen 29, 29/2. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta - soglasje sosednjega lastnika - pravica graditi - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - legalizacija objekta
Obravnavana gradnja ni skladna s prostorskim aktom, po katerem si mora investitor, ko gre za odmik, ki je manj kot 4 m od sosednje parcelne meje, pridobiti soglasje lastnika parcele. Tožnik pa za gradbeni poseg, s katerim je bilo poseženo v konstrukcijske elemente stavbe, tudi ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov (2. odstavek 29. člena SZ).
mednarodna zaščita - utemeljenost prošnje - subjektivni element - objektivni element - redni postopek - splošna verodostojnost prosilca
Tožnik ni poskušal pridobiti dokazil o svojem političnemu udejstvovanju in sodelovanju v predvolilni kampanji, ta dokazila pa so ključnega pomena, saj prošnja za priznanje mednarodne zaščite temelji ravno na težavah, ki naj bi jih imel zaradi članstva v Srbski radikalni stranki. Nenavadno je, da bi moral tožnik izvorno državo zapustiti zaradi groženj in ustrahovanj zaradi svojega delovanja v Srbski radikalni stranki, če je iz nje izstopil že dve leti pred zapustitvijo države in povsem prenehal politično delovati. Nenavadno je, da bi se pritiski nanj še stopnjevali, čeprav ni bil več politično angažiran in to vse do te mere, da je bil na koncu prisiljen zapustiti izvorno državo.