ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 12. ZUP člen 2.
upravni nadzor nad zakonitostjo dela v zdravstvu - nadzor nad prevedbami plač - odločba o ugotovljenih nepravilnostih - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta v smislu 2. in 3. odstavka 2. člena ZUS-1.
Vsaka odločitev v zvezi z nadzorstvom nad opravljanjem zdravstvene dejavnosti v smislu določil IX. poglavja Zakona o zdravstveni dejavnosti še ne more biti predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu, saj mora stranka v takšni tožbi tudi utemeljiti, da gre za pravico (oziroma obveznost) v smislu 23. člena v povezavi s 87. in 1. odstavkom 157. člena Ustave RS.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve
Tožnik v postavljenem roku ni predložil zahtevanih listin, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev le-teh, zaradi česar je prvostopenjski organ njegov molk utemeljeno štel za umik zahteve in zato postopek ustavil.
Po določbah Zakona o gospodarskih družbah mora družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Vrste poslovnih knjig in knjigovodskih listin, njihovo vsebino, nadzor, gibanje in hranjenje podrobneje urejajo računovodski standardi. Na podlagi opravljene navzkrižne kontrole računov je bilo ugotovljeno, da dobave blaga dejansko niso bile izvršene, da A. ni obračunal in plačal DDV v tistih zneskih, kot je višino DDV uveljavljal in odbijal tožnik in da tako posledično ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV na podlagi 1. odstavka 40. člena ZDDV.
Tožnik presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, zato ni izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena ZBPP za odobritev BPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Sklicevanje na obrazložitve drugih (upravnih) odločb sicer v načelu za obrazložitev konkretne upravne odločitve ne zadošča. Ker pa je tožnik vse odločbe, na katere se sklicuje obrazložitev, po podatkih spisov nesporno prejel in je torej z njihovo vsebino nedvomno seznanjen, iz njih pa so jasno razvidni (v večini primerov že večkrat ponovljeni) razlogi za pričakovani neuspeh s tožbo, je, ob zapovedani ekonomičnosti vodenja postopka za dodelitev BPP, navedena pomanjkljivost obrazložitve po presoji sodišča nebistvena. Ob upoštevanju obrazložitev konkretno navedenih odločb o BPP, na katere se sklicuje in ki se nahajajo v upravnih spisih, obrazložitev namreč omogoča preizkus izpodbijane odločbe.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - rok za pričetek gradnje
ZJC v prvem odstavku 31. člena določa, da če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. S takšno dikcijo („v skladu z zakonom“) po presoji sodišča citirana določba ZJC glede zahteve in pogojev za vrnitev razlaščenih zemljišč napotuje na uporabo ZUreP-1, ki ureja celoten postopek razlastitve. To pomeni, da je pri odločanju o zahtevi za vrnitev razlaščenih nepremičnin, poleg specialnih določb ZJC (ker so bile sporne parcele tožnici razlaščene zaradi izgradnje enostranskega spremljajočega objekta, ki se glede na drugi odstavek 13. člena ZJC šteje za del avtoceste), treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 111. člena ZUreP-1 in ugotoviti, ali je razlastitveni upravičenec v roku iz prvega odstavka 102. člena ZUreP-1 začel z gradnjo enostranskega spremljajočega objekta.
davčni postopek - upravni postopek - načelo zakonitosti - za odločanje relevantni predpis - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Skladno z načelom zakonitosti je davčni organ dolžan postopek voditi po določbah procesnega zakona, ki velja v času vodenja postopka, kolikor ta zakon ne določa drugače. V prehodnih določbah ZDavP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, za zadeve, kot je obravnavana, odstopa od navedenega splošnega pravila ne določa.
Kršitve načela hitrosti in ekonomičnosti postopka dolgotrajnost postopka sama po sebi še ne dokazuje; hkrati pa kršitev, kolikor je podana, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, torej take, ki bi narekovala odpravo odločbe. Stranka ima namreč možnost postopek pospešiti s pravnimi sredstvi zaradi molka organa tako v postopku na prvi kot tudi v postopku na drugi stopnji.
prispevki za socialno varnost - delo dijakov in študentov preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij - vračilo plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja - razlaga zakona
225. člen ZPIZ-1 je v povezavi z 204. členom istega zakona oziroma zakonom kot celoto dovolj jasen. Zatrjevano neskladje med navedenima členoma ZPIZ-1 je tudi po presoji sodišča le formalna (redakcijska) napaka in ne vsebinsko drugačna ureditev od predhodne. Obvezno zavarovani morajo biti vsi dijaki in študentje, ki sodelujejo pri delu preko študentskih organizacij in agencij. Sodišče pri tem dodaja, da je treba pri določbah o obveznem zavarovanju glede na njihov namen izhajati iz takšne razlage, ki ščiti tistega, ki naj se obvezno zavaruje.
denacionalizacija - delna odločba - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - identiteta prejšnje in ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica civilne pravne osebe - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
Delne odločbe, tudi če se nanašajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, imajo enako vsebino kot popolna odločba, kar pomeni, da je za vsak zahtevek, o katerem se odloči z delno odločbo, treba ugotavljati aktivno legitimacijo stranke. Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. Glede na to ni mogoče šteti, da stališče v prej navedenih sodbah, predvsem ob morebitnih drugačnih dejanskih ugotovitvah, veže upravni organ pri izdaji nove delne odločbe.
Vrnitev premoženja po ZPVAS lahko zahtevajo člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti, vračajo pa se premoženje in pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete. Bistvena je torej identičnost agrarne skupnosti, katere člani lahko zahtevajo premoženje oziroma pravice enake pravne narave, kot je bila ob podržavljenju. Da bi upravni organ ta dejstva lahko preveril, bi moral upoštevati akte, ki so jih bili člani nekdanje agrarne skupnosti ali njihovi dediči, na katere je bila prenesena pravica, po določbi 5. člena ZPVAS dolžni sprejeti ob ponovni vzpostavitvi. Zgolj sedanje lastniško stanje ni zadostno za ugotovitev ovire za vrnitev podržavljenega premoženja.
Da bi bila knjigovodska listina verodostojna, ni dovolj, da vsebuje formalne elemente, ki jih skladno s SRS mora vsebovati. Kot pravilno navedeta že oba davčna organa, je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Zahteve davčnih organov, ki se nanašajo na opis poslovnega dogodka, predstavljajo konkretizacijo določb SRS.
Ker resničnost zaračunanih storitev ostaja neizkazana, je izpodbijana odločitev skladna z določbami 40. člena ZDDV, po katerih lahko odbitek vstopnega DDV davčni zavezanec opravi za njemu opravljen promet blaga in storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
ZDoh-2 člen 15, 15/1, 15/2, 27, 27-4, 28, 75, 75/2, 75/2-2. ZDen člen 72, 72/2.
dohodnina - denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem
Izplačilo odškodnine, ki jo je tožnica prejela v letu 2007 zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja oziroma iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od uveljavitve ZDen do dneva, ko je bilo premoženje vrnjeno, je obdavčeno z dohodnino kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
ZZKat člen 26, 26/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6.
zemljiški kataster - sprememba posestne meje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti zarisa posestne meje, za katero zatrjuje, da je v nasprotju s stanjem v katastru na dan 16. 8. 1977 ter da je prišlo do navedene spremembe brez izvedenega ugotovitvenega postopka in brez izdaje kakršnegakoli upravnega akta. Glede na določbo 279. člena ZUP je za nično, ob izpolnjevanju enega izmed v tem členu določenih pogojev, mogoče izreči le odločbo ali sklep, s katerim je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, ne pa tudi dejanja, kar zahteva tožnik v obravnavani zadevi, saj le-to nima značaja upravnega akta.
Kolikor tožnik meni, da podatki o zemljiškem katastru niso usklajeni, lahko pod pogoji iz 9. člena ZEN zahteva uskladitev podatkov zemljiškega katastra.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o vlogi - socialni spor
Tožnik uveljavlja dodelitev BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper ZPIZ zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker prosi za dodelitev BPP v zadevi socialnega spora, o kateri bi po določbi 2. alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP moral odločiti pristojni organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - absolutno zastaranje
V obravnavani zadevi gre za izvršbo po odločbi, izdani dne 31. 7. 2001 in izvršljivi dne 8. 9. 2001; izpodbijani sklep o izvršbi pa je bil izdan 14. 4. 2010. Do absolutnega zastaranja oziroma poteka desetletnega roka glede pravice do izterjave davčne obveznosti tako ni prišlo, niti ob upoštevanju 126. člena ZDavP-2, ki je sicer za davčne zavezance ugodnejši od ZDavP.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov in ugotovitev, da družbi dobav in storitev, zaračunanih po navedenih dveh računih, nista opravili in da sta bila navedena računa izdana le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Tožniku se očita, da je sodeloval pri transakcijah, ki so bile del utaje davka na dodano vrednost. Družbi nista mogli dobaviti blaga oziroma storitev, ker sploh nista poslovali in nista imeli za to niti kadrovskih niti materialnih pogojev, prav tako dobav blaga oz. storitev zanju ni opravil nihče drug, saj iz prometa na transakcijskih računih ni razvidno plačilo podizvajalcev.
V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev ter razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Neobrazložena odločba organa druge stopnje glede nakazanih postavk je po mnenju sodišča nedvomno mogla bistveno vplivati na odločitev o stvari. Drugostopenjskaa odločitev torej v bistvenih postavkah nima tiste vsebine, ki bi stranki omogočila, da razloge odločitve izpodbija, prav tako pa tudi sodišče v danem primeru pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
razlastitev - odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe - delna odprava odločbe - začetek izvajanja del
Pogoj za odpravo pravnomočnih odločb o razlastitvi je podan le v primeru, če razlastitveni upravičenec na razlaščenem zemljišču ne opravi nobenih del, niti pripravljalnih. Tudi če so se začela izvajati pripravljalna dela le na delu razlaščenega zemljišča, ni podlage za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi po določbi drugega odstavka 26. člena ZRPPN. Razlaščene parcele je namreč šteti kot dejansko in pravno celoto, in kolikor so se le na delu zemljišča začela izvajati pripravljalna dela, to že pomeni oviro za vrnitev parcele.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago določbe 2. odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju.
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja ugotovljenemu pravnemu statusu zemljišč. Namreč kolikor so na zemljišču stali ob podržavljenju objekti (čeprav ne v lasti tožeče stranke), podržavljeno zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče. Ovrednotiti bi ga bilo potrebno kot nezazidano stavbno zemljišče. Tako je uveljavljeno stališče sodne prakse v primerih, ko je objekte zgradil drug subjekt kot lastnik zemljišča in mu zato odškodnina za objekte ne pripada.
Ker tožnikov mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, je odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna.
davek na promet nepremičnin - davčni zavezanec - razveza pogodbe
Napoved za odmero davka na promet nepremičnin lahko vloži le davčni zavezanec, ki je tisti, ki nepremičnino odplačno prenaša in je lastnik nepremičnine. Tudi če se pogodbeni stranki dogovorita, da nosi stroške plačila davka kupec oziroma druga pogodbena stranka, ima ta sicer pravico do pritožbe oziroma do uporabe drugih pravnih sredstev, ne postane pa zaradi tega davčni zavezanec.
Določba 7. alinee 10. člena ZDPN-2 se nanaša na situacijo, ko do zemljiško-knjižnega prenosa nepremičnine še ni prišlo, ker se je pogodba pred tem že razvezala.