Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.
plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - nepopoln predlog
Predlog za obnovo postopka, v katerem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku, se kot nepopoln zavrže brez naroka.
sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Ker vse pravice in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma ker možnost drugačnega dogovora ni predvidena, je morebitna nova pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec ob prenosu sklene z delodajalcem prevzemnikom v nasprotju z zakonom in nična.
Zgolj nedoseganje zastavljenega plana, ki ni bilo posledica krivdnega ravnanja tožnice, ne zadošča za disciplinsko odgovornost na podlagi 1. odst. 54. člena ZTPDR. Iz tega razloga je odločitev tožene stranke o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje poslovnih listin
S tem, ko je tožnik pripravil individualno pogodbo o zaposlitvi in jo lažno antidatiral z izključnim namenom, da si zagotovi finančne koristi ob zamenjavi vodstva tožene stranke, je kršil pogodbene obveznosti v zvezi s sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin in predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZMEPIZ člen 45, 46.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje – plačilo prispevkov
Tožnica je dokazala, da je v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, saj dejstva, da so ukrepi za izterjavo plačila prispevkov za to obdobje ostali neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oziroma da je bilo plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, ni mogoče šteti njej v škodo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičena do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO člen 2, 2.
obresti - prenehanje družbe po zfppod - nasledstvo na aktivni strani
Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je pravno zmotno. 2. člen ZPOMZO sicer predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje. Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere. Gre torej za izjemo od splošnega pravila prepovedi anatocizma iz 1. odst. 279. člena ZOR, ki je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti, pri čemer je glede na določbo 2. odst. 3. člena ZPOMZO utemeljena tudi uporaba komformne metode (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 370/2005 z dne 21.6.2007).
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da so družbeniki izbrisane družbe njeni univerzalni pravni nasledniki tudi na aktivni strani, torej da nanje preidejo tudi terjatve dosedanje družbe (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002). Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s stališčem prvostopnega sodišča, da že dejstvo univerzalnega pravnega nasledstva daje vsakemu od družbenikov upravičenje, da uveljavlja celotno terjatev izbrisane družbe v svojo korist ter da je s statusom univerzalnega pravnega naslednika pridobil status solidarnega upnika. Za presojo materialnopravnih in s tem procesnih upravičenj družbenikov so odločilna pravila družbene pogodbe ali pravila skupnosti civilnega prava (tako tudi zgoraj navedena odločba Ustavnega sodišča RS pod točko 61).
Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.
preživnina - otrok - višina - zvišanje tožbenega zahtevka
Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/1-2, 270, 270/1, 270/1-2.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - neznatna škoda
Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 160, 160. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 49, 50, 49, 50.
izvršilni stroški - stroški tretjega - ugovor tretjega
Res da upnik v postopku z ugovorom tretjega ni uspel, saj je smiselno izjavil, da ugovoru ne nasprotuje. Vendar pa v obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških tretjega ni prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa povrnitev izvršilnih stroškov po načelu uspeha, temveč je kot specialen predpis potrebno uporabiti ZIZ. Ta določa, da mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče pa se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Čeprav v obravnavanem primeru do izločitvene pravde v smislu 65. člena ZIZ ni prišlo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se lahko omenjeno določilo analogno uporabi tudi pri odločanju o stroških ugovora tretjega.