• Najdi
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 1671/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0065202
    ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
    izvedenec - določitev odškodnine - predpravdno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
    Cenitev ali izvedensko mnenje, ki ju pridobi stranka sama, lahko sodišče v postopku obravnava le kot del strankinega trditvenega gradiva, ne sme pa nanju opreti sodne odločbe, razen če sta stranki izrecno soglašali, da se takšna cenitev ali izvedensko mnenje lahko uporabita kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja.

    Sodišče pri svoji odločitvi o plačilu razlike v vrednosti razlaščenih in nadomestne nepremičnine ne bi smelo upoštevati ocene vrednosti nadomestnega zemljišča, ki jo je podal izvedenec v predpravdnem postopku. Na ta način je pritožnika prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti, vendar je tudi nasprotna udeleženca prej kot v pritožbi nista mogla uveljavljati, saj nista bila dolžna pričakovati, da bo sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz.
  • 2.
    VSL sodba I Cp 1712/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0067810
    ZOR člen 1035, 1035/2. OZ člen 190, 191.
    neupravičena pridobitev – hranilna vloga - neupravičeno prikrajšanje banke
    Hranilna vloga je tipičen iregularni depozit brez mandatnega posla: banka z deponiranim zneskom razpolaga, dokler upnik ne zahteva isto vrsto stvari, kot jo je vložil, enake kakovosti. Banka vrača enako vrednostno količino denarnih sredstev kot istovrstnih stvari (genusa). To pa pomeni, da zato nikoli ne postane lastnica denarja varčevalca kot generične stvari. Zato v primerih, ko banka izplača bodisi varčevalcu neposredno ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku denarna sredstva na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, ni mogoče pravno zaključiti, da gre za neupravičeno prikrajšanje banke.
  • 3.
    VSL sklep II Cp 3870/2011
    30.11.2011
    STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0067794
    SZ-1 člen 26, 41, 41/1, 44, 46. SPZ člen 119.
    rezervni sklad – prostovoljen rezervni sklad – obvezen rezervni sklad – kogentna narava zakonskih določb
    Določbe SZ-1 o rezervnem skladu se nanašajo tako na obvezen rezervni sklad, kot tudi na prostovoljen. Kakor hitro pa gre za rezervni sklad (obvezen ali prostovoljen), gre za strogo namenska sredstva, ki se po 44. členu SZ-1 lahko uporabijo samo za poravnavo stroškov, ki so navedeni v citirani zakonski določbi.
  • 4.
    VSL sodba I Cpg 494/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0072315
    OZ člen 18, 435, 442. ZGD-1 člen 32, 33.
    prodajna pogodba – dogovorjena cena – primernost cene – zastopanje družbe – zastopanje po isti fizični osebi za dve pravni osebi – prokura
    Če je bila cena dogovorjena, presoja primernosti cene, ob izostanku konkretnejših očitkov tožene stranke, ni potrebna.
  • 5.
    VSL sodba II Cp 2207/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0067799
    OZ člen 285, 625, 626, 626/1, 633, 633/2, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/2, 639/3, 641, 642, 642/3. ZVPot člen 37a, 37a/3, 38, 38/2.
    skrita napaka - grajanje napak - podjemna pogodba - odprava napak - izpolnitev pogodbe
    V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.
  • 6.
    VSL sklep I Cp 1681/2011
    30.11.2011
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067803
    ZZK člen 8.
    nedopustnost izvršbe - dobra vera – pošteno ravnanje pravne osebe – poslovodni organ – zakoniti zastopnik pravne osebe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – alter ego doktrina
    Védenje osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo, kar je v konkretnem primeru zakoniti zastopnik (direktor) toženke, se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Vendar se tu krog relevantnih oseb ne konča. Pristojnosti in odločitve poslovodstva so v gospodarskih družbah pogosto delegirane tudi drugim osebam, takšna delegacija pa je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na druge osebe, in sicer tudi na pravnike, ki delujejo v družbi ali za družbo, to pa so lahko tudi pooblaščeni odvetniki. Prenos določenih pooblastil (tudi na odvetnika) ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe.
  • 7.
    VSL sklep II Cp 703/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0061645
    ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131. ZVZD člen 5.
    prekluzija – bistvena kršitev – nesreča pri delu
    Sodišče lahko upošteva tudi prepozne trditve, če obstajajo zakonski pogoji, kar mora ustrezno obrazložiti.
  • 8.
    VSL sklep IV Cpg 802/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
    VSL0069489
    ZSReg člen 34, 34/1. ZGD-1 člen 505.
    interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v register
    Registrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
  • 9.
    VSL sklep I Cp 1755/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057854
    ZPP člen 8.
    dokazna ocena - zakonitost dokazne ocene
    Dokazna ocena, ki ne temelji izključno na dokazih, ampak tudi na trditvah, je nezakonita. Nujna posledica take dokazne ocene je nezakonit rezultat dokaznega postopka.
  • 10.
    VSL sklep IV Cpg 1000/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0072331
    ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/1-1, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26.
    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - razlogi za ugovor - predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
    Družba mora že hkrati z ugovorom (pritožbo) vložiti predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, ter mu priložiti vse potrebne listine. Ker družba kljub temu, da je bila pozvana k vložitvi ustreznega predloga in listin, tega ni storila, s svojo pritožbo ne more uspeti.
  • 11.
    VSL sodba II Cp 1700/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059724
    ZD člen 34, 34/1, 35. OZ člen 255.
    prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev darila – učinek izpodbijanja brezplačnega pravnega posla – dediči kot sosporniki
    V pravdi zaradi vračila daril z namenom dopolnitve nujnega deleža, dediči niso nujni sosporniki. Tožba zaradi vračila darila je namreč smiselno enaka tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj iz 255. člena OZ, saj upravičenec ne zahteva (absolutne, retroaktivne) razveljavitve posla – le-ta velja še naprej v obsegu, kolikor niso prizadeti interesi nujnega dediča – temveč pravno neučinkovanje v delu, za kolikor je s takšnim poslom prikrajšan njegov nujni delež oziroma v tistem obsegu, ki je glede na določbo 35. člena ZD potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža.

    Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zahtevku za vračilo darila ni mogoče ugoditi, če ni spoštovan vrstni red iz 35. člena ZD, torej, če tožnik, preden zahteva vračilo darila, ne sanira prikrajšanja nujnega deleža z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj do obsega, kolikor je to mogoče.
  • 12.
    VSL sklep R 484/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0065997
    ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
    statusni spor – premoženjskopravni spor – spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva – stvarna pristojnost
    V sporih zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva gre za statusne spore.
  • 13.
    VSL sklep IV Cpg 1290/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0069494
    ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
    Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
  • 14.
    VSL II Cp 3802/2011
    30.11.2011
    STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0065995
    ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 33. ZPP člen 108.
    začasna odredba – motenje posesti
    Tudi v zadevah zaradi motenja posesti sodišče izjemoma lahko izda začasno odredbo.
  • 15.
    VSL sklep II Ip 5511/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058557
    ZIZ člen 62, 62/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
    Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
  • 16.
    VSL sodba I Cp 3363/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0059709
    OZ člen 131, 186, 187. ZGO-1 člen 32.
    odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo – odgovornost naročitelja in izvajalca
    Ker gre pri 187. členu OZ za specialno določbo, ki ureja posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega (to je izvajalca) in se izrecno nanaša (le) na naročitelja del, ki so se izvajala na nepremičnini, širjenje njene uporabe na druge osebe ni dopustno.
  • 17.
    VSL sklep I Cp 1511/2011
    30.11.2011
    SODNE TAKSE
    VSL0057849
    ZST-1 člen 11.
    oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks– obročno plačilo sodnih taks - predlog
    Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
  • 18.
    VSL sodba I Cp 3540/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0062717
    OZ člen 111, 111/5, 193, 198.
    razveza pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe – kondikcija – tek zamudnih obresti – zamuda
    Določbe 111. člena OZ predstavljajo konkretizacijo pravil vračanja v primeru, ko se reparacijski zahtevki aktivirajo zaradi odstopa od pogodbe, in posebej urejajo položaj, ko se vračajo denarni zneski. Za takšen položaj je v 5. odstavku 111. člena OZ izrecno določeno, da je tisti, ki vrača denarne zneske, (vselej) dolžan plačati tudi obresti od dneva, ko je prejel izplačilo. Pri tem pa je glede na zgodovinsko in teleološko razlago določbe 111. člena OZ mogoče zaključiti, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe, dolžna plačati (zgolj) obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, opredeljeno kot možnost uporabe tujega kapitala – ne pa zakonske zamudne obresti, ki pomenijo civilno kazen za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.
  • 19.
    VSC sklep Cp 262/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0002999
    ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 270, 288, 311.
    ugovor pobota – procesno pobotanje – zapadlost obveznosti – prenehanje terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ko dolžnik poleg glavnice dolguje obresti, je v primeru ugovora pobota pravno odločilno dejstvo tudi trenutek, ko se stečejo pogoji za pobot.
  • 20.
    VSL sodba II Cp 1986/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0067806
    OZ člen 86, 88, 88/1. SZ člen 2, 8, 12, 13, 13/2, 13/3. SZ-1 člen 5, 18, 22, 29, 29/1, 29/2.
    delna ničnost kupoprodajne pogodbe – pomožni prostor - pravna kvalifikacija pomožnega prostora – prodaja tuje stvari
    S prodajo predmeta, ki ni bil v izključni lasti tožene stranke (prodaja stranišča), je ta kršila prisilne predpise. V skladu s prvim odstavkom 86. člena OZ je pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. V konkretnem primeru pride v poštev zgolj ničnostna sankcija, saj je namen zakonodajalca lahko dosežen zgolj z njenim izrekom. Po prvem odstavku 88. člena OZ pa zaradi ničnosti pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. V konkretnem primeru gre torej za delno ničnost kupoprodajne pogodbe in sicer je pogodba nična v delu, ki obsega prodajo stranišča v izmeri 0,64 m2, v ostalem delu pa ostane v veljavi, saj iz podatkov v spisu ne izhaja, da prvi toženi stranki kupoprodajne pogodbe ne bi sklenili, če jima tretja tožena stranka ne bi prodala tudi stranišča, niti ne izhaja, da je bil nakup stranišča odločilen nagib pri sklenitvi pogodbe.
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>