CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083224
ZNPosr člen 13, 13/2, 25, 25/4. OZ člen 247, 378, 846, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - ničnost pogodbe - vzpostavitev stika - provizija - pogodbena kazen - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - previsoke provizije - ugovor znižanja posredniške provizije
Pogodbeno omejitev posredničine naloge pa je mogoče upoštevati v okviru zahteve za znižanje provizije.
Za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek.
Pritožnik k pritožbi ni priložil ugovora zoper plačilni nalog niti prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o kateri govori v pritožbi. Ker pritožbeno sodišče tudi ob natančnem pregledu elektronskega spisa prvostopenjskega sodišča ni našlo te vloge, za katero pritožnik zatrjuje, da jo je vložil v spis znotraj roka za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojih trditev ni dokazal.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah.
ZZK-1 člen 14, 14/3, 15.a, 15.a-4, 149, 149/1-1. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1.
etažna lastnina – posebni skupni del – povezanost lastnine na posameznem delu in solastnine na skupnih delih – vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo – vpis pridobitve pravice v korist vsakokratnega etažnega lastnika
V skladu z določbami SPZ, ki etažno lastnino definira kot lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, hkrati pa določa tudi neločljivo povezanost solastnine na skupnih delih z lastnino na posameznem delu in razpolaganje z etažno lastnino kot celoto, se pri skupnih delih v etažni lastnini v zemljiško knjigo ne vpisuje konkretne osebe, temveč se vpis glasi na vsakokratnega etažnega lastnika.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.
osebni stečaj – odpust obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – ustavitev postopka – nadomestni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno izpostavilo, da bi dolžniku pred zadnjim dvigom gotovine, na dan 1. 10. 2013, moralo biti jasno, da novega kredita ne bo dobil, saj ga je banka že pred tem opozarjala na plačilo že zapadlih obveznosti.
tožniška varščina – tuj državljan kot tožnik – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Prebivališče tujca, finančno stanje in ugled tujca so odločilni razlogi, na podlagi katerih sodišče Republike Južne Afrike odloči o utemeljenosti predloga za plačilo tožniške varščine. Smiselna uporaba 1. točke 1. odstavka 91. člena ZMZPP, ki določa, da toženec nima pravice zahtevati varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine, nalaga sodišču v Republiki Sloveniji, da v primeru, če je tožnik državljan Republike Južne Afrike, ugotavlja razloge, zaradi katerih zahteva za plačilo varščine ni utemeljena, ker varščina ni potrebna, ker ne obstaja bojazen, da slovenski državljan v primeru, da v pravdi uspe, ne bi mogel doseči plačila pravdnih stroškov od tožnika oziroma bi bila uveljavitev te terjatve bistveno otežena. Stalno ali začasno bivališče tožnice v Sloveniji, njeno finančno stanje in premoženje v Sloveniji, so lahko razlogi, na podlagi katerih izjemoma kot tuja državljanka ne bo dolžna plačati varščine, kot to določa 1. odstavek 90. člena ZMZPP, če bodo navedene okoliščine zagotavljale realno možnost plačila terjatve toženke za pravdne stroške, če bo v pravdi uspela.
povrnitev stroškov postopka – pravdni stroški – povod za tožbo
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo v tej zadevi vložil, ne da bi toženko pred tem pozval, da vprašanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem izvensodno uredita, in da toženka tudi sicer nikoli ni nasprotovala temu, da je stanovanjska hiša skupno premoženje in da je delež tožnika na tem premoženju 1/2, so pa med pravdnima strankama ves čas bila nesoglasja glede načina njegove delitve, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku, da toženka povoda za tožbo ni dala.
ZIZ člen 76, 76/2, 105, 105/1, 107, 107/1, 120, 120/1.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - sklep o izvršbi - prenos terjatve v izterjavo
Če je dolžnik menil, da sta bila rubež in prenos njegove terjatve v izterjavo upniku dovoljena oz. opravljena v prevelikem obsegu, bi moral takšno nepravilnost uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (kot sklep o rubežu) oz. v pritožbi zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081504
OZ člen 262, 417 – 426, 729, 729/2. SPZ člen 207 – 209. ZNPosr člen 13, 13/4, 13/4-3. ZPP člen 337.
fiduciarna cesija – terjatev na vračilo are – pasivna legitimacija – shranjevalna pogodba – pridržna pravica – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nedovoljena pritožbena novota – informativni dokaz
V obravnavani zadevi je šlo za konkreten denar, položen na fiduciarni račun toženke (kot nepremičninske posrednice), zaradi česar ni mogoče govoriti o generični naravi denarja. Predmet shranjevalne pogodbe so lahko samo premične stvari (drugi odstavek 729. člena OZ), tako vrstne kot individualne določene, kar pomeni, da ni nikakršne ovire, da se v hrambo ne izroči denar. Ker na stvareh, ki so dane v hrambo, ni mogoče izvrševati pridržne pravice (262. člen OZ), so pritožbeni očitki o upravičenosti zadržanja (kakor tudi poplačila iz) are nepravilni.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti
Medsebojno lastninskopravno varstvo solastnikov ni perfektno in absolutno, kar izhaja iz dejstva, da imajo solastniki stvar v solastnini in ne v izključni lastnini. Lastninskopravno varstvo enega solastnika proti drugemu sodišču nalaga tehtanje vseh okoliščin primera ter odločitev, ki bo, kolikor je to mogoče, upoštevala (so)lastninsko pravico obeh (ali več) solastnikov (pri solastnini gre po sami naravi za trk dveh solastninskih pravic, ki ju je treba ustavnoskladno uravnotežiti), predvsem pa je treba solastninsko pravico posameznika pretehtati tudi glede na druge ustavnopravno zajamčene pravice drugega.
Zgolj zato, ker tožnica nima več možnosti prehoda s svojega dela balkona na toženkin del (pred postavitvijo ograd je to možnost imela, je pa ni uporabljala), nima lastninskopravnega varstva po 100. členu SPZ. Postavljeni ogradi toženki nudita več zasebnosti v njenem stanovanju, zato je toženka ne le zaščitila svoj solastninski del, temveč predvsem svoji ustavni pravici do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, ravno to pa je primer, ko je po ustaljeni sodni praksi sodno varstvo solastnika proti drugemu solastniku mogoče odreči. Tudi sicer mora solastnik stvar uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, uporaba celotnega balkona pa bi presegala tožničin solastninski delež.
pisna izjava priče – manjkajoča kopija osebnega dokumenta – nepopolni dokazni predlog – dopolnitev nepopolnega dokaznega predloga – poziv sodišča – kršitev pravice do izjave
Ker pisni izjavi priče ni bila priložena kopija osebnega dokumenta, je bila izjava nepopolna, sodišče pa tožeče stranke ni pozvalo, naj nepopolno izjavo dopolni. Postopanja sodišča prve stopnje, ki tožnici ni dalo možnosti, da nepopolni dokazni predlog dopolni in posledično doseže izvedbo dokaza z izjavo oziroma z zaslišanjem priče, kar bi lahko vplivalo na izid pravdnega postopka, pomeni kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 261, 271, 271/1, 271/1-1. OZ člen 311, 429, 429/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - prevzem dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - predhodni obstoj obveznosti prevzemnika dolga - višina terjatve - pobot - zaključni del transakcije - dogovor o nadomestni izpolnitvi
Presoja izpodbojnosti pravnega dejanja stečajnega dolžnika mora zajeti celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika in se osredotoča na vprašanje, ali je bila posledica teh dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
S pogodbo o prevzemu dolga, ki je sklenjena med dolžnikom (stečajnim dolžnikom/tožečo stranko) in prevzemnikom (družbo pooblaščenko), v katero privoli upnik (tožena stranka) in s sklenitvijo katere stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti, stečajna masa še ni bila zmanjšana. Utemeljitev tožeče stranke, da je družba pooblaščenka s prevzemom dolga pridobila terjatev do tožeče stranke, pomeni le, da je bil prevzem dolga odplačen.
Izpolnitev prevzemnika dolga (družbe pooblaščenke) upniku (toženi stranki) privede do zmanjšanja stečajne mase šele, če prevzemnik dolga dolg sprejme zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do stečajnega dolžnika (tožeče stranke). Prevzem dolga je torej izpodbojen samo, če je bil stečajni dolžnik (tožeča stranka) predhodno že upnik prevzemnika dolga, saj je v takem primeru obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke preko prevzemnika dolga poravnana v celoti na račun drugih upnikov (stečajni dolžnik pa preko sledečega pobota s terjatvijo prevzemnika dolga izgubi terjatev do stečajne mase, ki bi sicer obstajala, če do prevzema dolga ne bi prišlo).
Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
V obravnavanem primeru ne gre za odstop od pogodbe pri prodaji na obroke tožeče stranke kot prodajalca, ali za njen zahtevek za plačilo preostale kupnine zaradi določenega števila že zapadlih obrokov, ampak le za plačilo že zapadlih (vseh) obrokov kupnine. Tožbeni zahtevek tožeče stranke torej ne predstavlja vtoževanja še preostale kupnine, to je nezapadlih obrokov po pogodbi na obroke, ampak izpolnitev obstoječe (nerazvezane) pogodbe na obroke. Materialnopravna podlaga za odločitev o takšnem zahtevku pa ni 52. člen ZVPot, ampak Pogodba o prodaji na obroke.
Standard dolžnega ravnanja sodišča pri opozarjanju na potrebnost zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev je pri neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki ima kvalificiranega pooblaščenca. Pri tej presoji je pomembna okoliščina, da sta pravdni stranski poslovna subjekta in da obravnavani posel izhaja iz njune poklicne dejavnosti.