ZDavP-2 člen 101, 101/1. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 30, 37, 37/2.
odpis davčnega dolga - dohodki davčnega zavezanca - nova dejstva in novi dokazi
Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
Nova dejstva in dokazi, ki jih tožnik navaja v tožbi, se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.
Pravilna odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.
brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - plačilo za nazaj - občasni in neperiodični dohodki
Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.
Pravilna je odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.
ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZUstS člen 21, 21/3, 24.
odlok - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - splošni akt - pravni interes - ustavno sodišče - zavrženje tožbe - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe - vložena tožba - vsebinsko obravnavanje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz vsebine določbe izhaja, da gre za splošno in abstraktno pravno normo, ki ne učinkuje neposredno in le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen ali določljiv krog oseb, pač pa predstavlja (le) normativno podlago za nadaljnje (upravno) odločanje. Zadevna določba Odloka o spremembi zazidalnega načrta Lucija I. nima pravne narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, ki je javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, oziroma akta, ki neposredno posega v pravni položaj osebe in v ta namen ni treba izdati posebnega upravnega akta. Iz določb 157. člena Ustave RS in 4. člena ZUS-1 izhaja, da sodno varstvo v obliki (subsidiarnega) upravnega spora zoper splošne akte ter dejanja, ki niso usmerjena prav proti posamezniku s ciljem spremeniti njegovega pravnega položaja, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, ni dopustno, saj je Upravnemu sodišču v skladu s 157. členom Ustave RS v okviru varstva ustavnosti in zakonitosti zaupan zgolj nadzor nad zakonitostjo posamičnih aktov in dejanj. Tožnica tako v upravnem sporu ni upravičena do sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, do kršitve katerih naj bi prišlo v postopku nastajanja splošnega akta, z dejanskim oziroma formalnim zadrž(ev)anjem njegove objave ter ponovnim odločanjem o sprejemu tega akta na podlagi določbe petega odstavka 33. člena ZLS.
Obstoj vložene tožbe je procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je vložena tožba, s katero se zahteva sodno varstvo v upravnem sporu, predpostavka za odločanje o začasni odredbi, pod nadaljnjim pogojem, da so za vsebinsko obravnavanje tožbe izpolnjene procesne predpostavke (da je tožba pravočasna, popolna in razumljiva in izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje, da lahko uspešno prestane predhodni preizkus). Če tožba in s tem upravni spor nista dopustna, ni dopustno vsebinsko obravnavati niti predloga za izdajo začasne odredbe. Zavržena tožba torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - odvzem dovoljenja - dejansko stanje - načelo kontradiktornosti - kršitve pravil postopka - prekluzija - kršitev materialnega prava - tožbena novota - pravica do izjave
Tožeča stranka bi lahko z drugačnim tolmačenjem standardov revidiranja uspela le, če bi izkazala, da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali če bi njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarjala prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju. V predmetni zadevi pa tožeči stranki to ni uspelo, saj tega niti ni zatrjevala.
Tožena stranka je tako na tožečo stranko utemeljeno naslovila zgoraj obravnavane očitke o kršitvah pravil ocenjevanja in pravilno ocenila, da ocenjevanje vrednosti nepremičnin, zajetih v Poročilu, ni (v celoti) potekal na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti. Navedene ugotovitve tožene stranke so zadoščale za izrek opomina kot najblažjega ukrepa v postopkih nadzora nad ocenjevanjem vrednosti. Opomin se namreč izreče, kadar pooblaščeni ocenjevalec krši določbe predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja, pa ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma za pogojni odvzem dovoljenja. Izrečeni ukrep nadzora je tako imel podlago v zakonski ureditvi.
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila vsebine posameznih maloprodajnih stroškov proizvoda, tj. v zvezi s katerimi aktivnostmi tožnika nastajajo stroški prodajnih provizij, novih priključitev in aktivacij, sprememb obstoječih priključkov, idr., torej zakaj sploh nastajajo oziroma za katere storitve jih tožnik plačuje. Prav tako v odločbi ni pojasnila, v čem se tožnikove maloprodajne ponudbe razlikujejo in kateri so tisti uporabniki, ki se štejejo za nove in kateri za obstoječe (tj. ali velja enako merilo, kot pri stroških modema in STB ali drugačno) in zakaj. Poleg tega ni pojasnjen razlog, zaradi katerega se novi in obstoječi uporabniki (njihovo število) pri stroških istega sektorja obravnavajo različno. Iz tabel a.4.3., b.4.3. in c.4.3. je razvidno le to, koliko je vseh strank tožnika, koliko je novih strank in to, da je pri eni od postavk sicer skupnega sektorja stroški pridobivanja novih strank ter upravljanja in vzdrževanja obstoječih upoštevano večje število novih strank kot pri vseh drugih postavkah, ki se delijo med nove in obstoječe stranke.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDoh-2 člen 90, 90/3. ZDavP-2 člen 74, 74/4.
davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja lastnih deležev - izplačilo dividend - izogibanje plačilu davka
Preko formalnopravne prodaje poslovnih deležev in ob sodelovanju prav za ta namen ustanovljene tožeče stranke, ki so jo lastniško in upravljalsko obvladovali, so družbeniki družbe A. ustvarili shemo, ki jim je omogočila neobdavčeno izplačilo dobička in s tem dosegli davčno ugodnost, ki nasprotuje cilju, ki ga zasleduje davčna zakonodaja.
inšpekcijski ukrep - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - izpolnitev obveznosti - izpodbojna tožba - pravni interes
Tožnik je po izdaji izpodbijanega upravnega akta, s katerim mu je bilo naloženo, da mora s kmetijskih zemljišč odstraniti deponijo zmesi lesnega pepela in celulozne pulpe, ter zemljišče uporabljati v kmetijski namen, odstranil navožen material. To pomeni, da do prisilne izvršitve naložene obveznosti ne more (več) priti, saj jo je tožnik že izpolnil prostovoljno. Izpodbijana odločba zanj ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njegov pravni položaj. Zato je odpadla potreba tožnika po sodnem varstvu, saj z odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravno svetovanje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče sodi, da sta poznavanje dejanskega stanja zadeve in v konkretnem primeru tudi seznanjenost s tem, ali bo odškodninske zahtevke uveljavljal tožničin lizingodajalec, šele predpogoja, da lahko pooblaščenec upravičencu do BPP pravno svetuje, kar vključuje preučitev njegovega pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).
ZOsn člen 60a. ZUP člen 260, 260-1, 260-6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
obnova postopka - prepis na drugo šolo - ugotovitev nezakonitosti odločbe - pravni interes
Tožnik s predlogom za obnovo postopka meri na obnovo postopka toženke, v katerem je torej že Vrhovno sodišče na podlagi vložene tožnikove revizije ugotovilo nezakonitost odločbe iz tega postopka, odpravilo pa je ni zaradi varstva pravno varovanih koristi otroka. Tožnikov pravni položaj se torej tudi z morebitnim uspehom v tem postopku ne more v ničemer več izboljšati, saj je že ugotovljena nezakonitost odločbe, v zvezi s katero želi doseči obnovo postopka zoper izpodbijani sklep.
Za izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma dovoljenja za objekt daljšega obstoja mora biti pravica graditi na predpisan način izkazana v času izdaje odločbe o tem. Če ne gre za v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico ali pa drugo stvarno pravico, ki daje pravico graditi na tuji nepremičnini, mora biti za izkaz pravice graditi predložena listina, ki je lahko podlaga za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 16/2022 z dne 14. 12. 2022).
Izhodišče celotnega postopka pridobivanja sredstev državne pomoči za popotresno obnovo je vloga upravičenca. Sodišče zato ne sledi tožnikovemu stališču, da gre pri dodelitvi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo za človekovo pravico, ki se ji upravičenec ne more odpovedati, pač pa gre za način državnega sofinanciranja pri odpravljanju posledic potresa. Tak zaključek pa pomeni, da lahko upravičenec med postopkom vse do dodelitve sredstev vlogo umakne oziroma se pomoči odpove. V obravnavani zadevi pa ni pojasnjeno, ali je upravičenec vlogo za pridobitev državne pomoči pri popotresni obnovi objekta vložil ali ne, tak podatek pa tudi ne izhaja iz listin upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču.
ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/3-1. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala po presoji sodišča ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.
pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - ugovor neenakega obravnavanja - priglasitev v državljanstvo - rod roditeljev kot navezna okoliščina za pridobitev državljanstva
Po rodu lahko dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom.
Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - načelo sorazmernosti
ZKZ ne zapoveduje le preprečevanja onesnaževanja, drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč ali zaviranja rasti rastlin, pač pa vsako nenamensko nekmetijsko uporabo.
Odrejen ukrep (prepoved uporabe kmetijskega zemljišča in odstranitev oglasnega panoja) je v skladu s prvo alinejo b.) točke 107. člena ZKZ, ki inšpektorju nalaga izrek le enega ukrepa, to je prepoved rabe kmetijskega zemljišča za drug namen in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Že navedena zakonska ureditev torej daje odgovor na vprašanje, ali je izrečen ukrep sorazmeren, oziroma primeren.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obseg odobritve brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Stranki z interesom je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena tako v postopku s tožbo kot tudi v postopku z nasprotno tožbo, zaradi česar je za odločitev o višini priznane nagrade in stroškov prvotožeči stranki ključna ugotovitev, katere priglašene pripravljalne vloge so bile sestavljene v postopku s tožbo in katere v postopku z nasprotno tožbo. Iz upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa po presoji sodišča ne izhaja, ali je organ v predmetnem upravnem postopku navedena dejstva ugotavljal.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. DZ člen 98, 98/1. ZNP-1 člen 85, 85/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - razveza zakonske zveze - napačna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnica je tako v odgovoru na poziv na izjasnitev pred izdajo izpodbijane odločbe, kot tudi v tožbi utemeljeno opozarjala, da lahko sodišče v postopku razveze zakonske zveze, hkrati s samo razvezo zakonske zveze, odloča tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca. Glede tega tožbenega ugovora sodišče ugotavlja, da tožena stranka v konkretnem primeru, ko je tožba že vložena in že razpisana glavna obravnava, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, katera okoliščina po njenem mnenju kaže na dejstvo, da je tožničina prošnja za odobritev BPP očitno nerazumna, glede na določbo 98. člena DZ v zvezi z določbo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1. Kjer je izrecno določeno, da sodišče s sklepom iz prejšnjega odstavka odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan. Posledično je ostala izpodbijana odločba očitno nezadostno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 119, 122. ZKme-1 člen 141, 141/1, 143.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - pogoji za vpis v evidenco GERK - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Sporni GERK-i iz ... niso bili vpisani v RKG kot površine v uporabi KMG tožnika celotno obdobje od tožnikove vključitve v obravnavani ukrep (ali pa celotno obdobje, na katero se je nanašal tožnikov zahtevek), pač pa jih je tožnik v letu 2016 v RKG kot površine v uporabi njegovega KMG vpisal dne 27. 5. 2016, dne 1. 6. 2016 pa jih je iz RKG izbrisal. Ker je imel tožnik navedene GERK‑e v RKG kot površine v uporabi njegovega KMG v letu 2016 vpisane le v predstavljenem (zelo omejenem) obdobju, teh GERK-ov po presoji sodišča ni mogoče šteti za upravičene površine, v zvezi s katerimi bi bili v času trajanja obveznosti za izvajanje ukrepa EK izpolnjeni predpisani pogoji in zahteve, kot izhajajo iz Uredbe EK. Ker je tožnik v zbirni vlogi zahtevek iz naslova ukrepa EK uveljavljal tudi za sporne površine, v zvezi s katerimi do izplačil za ta ukrep ni upravičen, sta upravna organa v tem delu njegov zahtevek po presoji sodišča pravilno in zakonito zavrnila.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.