mednarodna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt preganjanja - subjekti zaščite - zaščita v izvorni državi
Tožnik ni izkazal, da mu država ni bila sposobna nuditi zaščite ali da ga ne bi zaščitila, če bi se vrnil v Kongo, saj se na policijo niti ni obrnil. Tudi po mnenju sodišča je to bistveni predpogoj, da lahko nekdo izkazuje, da mu država ni sposobna ali da mu noče nuditi zaščite.
Sodišče ne sledi tožnikovim navedbam, da policiji ni bilo mogoče prijaviti groženj sorodnikov, ker naj bi bili nekateri njeni pripadniki člani BDK. Iz informacij o izvorni državi, bodisi tistih, ki jih je pridobila tožena stranka, ali pa tistih, ki so jih pridobili pooblaščenci tožnika, celo izhaja, da državne oblasti to organizacijo preganjajo.
V kolikor v maloštevilnih informacijah o izvorni državi ni zaslediti določenih tožnikovih navedb, to še ne pomeni, da njegove navedbe ne držijo.
Četudi se vzame tožnikove navedbe v celoti za resnične, tožnik ni uspel izkazati nezmožnosti svoje države, da ga ustrezno zaščiti.
V postopku za dostop do informacij javnega značaja iz tožilskega spisa vloga prosilca za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Toženka je pravilno izpostavila, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter ker tudi ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu, je bilo v tem delu potrebno vlogo prosilca zavrniti. Toženka pravilno poudarja, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnikova prošnja je vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek pojasnila, katere pravice in pravne koristi bo tožnik kot oškodovanec uveljavljal v postopku preiskave, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
Razlog, da je Ministrstvo zavrnilo prijavo tožeče stranke je v tem, da slednja v njej ni navedla točnih podatkov. To očitno drži. Iz Dopisa je vidno, da je bila strešna kritina obnovljena, izveden toplotni most, toplotna izolacija na podstrešju in fasadni ovoj, nameščena peč na lesno bio maso ter vgrajena nova okna in vhodna vrata.
Teh navedb tožeča stranka niti ni določno zanikala. Vztrajala je le, da bi moralo Ministrstvo pri odločanju o njeni prijavi opraviti ogled in oceniti njegovo stanje. S tem pa ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
subsidiarni upravni spor - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Tožnika bosta imela možnost uveljavljati svoje pravice v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper končno odločitev upravnega organa o glavni stvari, zato niso izpolnjene procesne predpostavke po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 za vodenje subsidiarnega upravnega spora.