Toženka je dolžna plačati stroške upravljanja poslovne zgradbe, kljub temu, da v času odločanja sodišča v zemljiški knjigi etažna lastnina na sicer razdeljenih poslovnih prostorih še ni bila vzpostavljena. Dejanska delitev nepremičnine že sedaj ustreza pojmu etažne lastnine, zato ni videti razumnih razlogov proti uporabi določb drugega odstavka 118. člena in prvega odstavka 117. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 67. člena SPZ, ki urejajo določitev upravnika nepremičnine v etažni lastnini.
ZSDU v 53. členu določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V 33. členu ZSDU je sodno varstvo v primeru zavrnitve kandidature urejeno drugače kot sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev. 33. člen ZSDU določa, da imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primerih iz drugega odstavka 31. člena ZSDU (gre za primer, ko volilna komisija predlog zavrne, ker ugotovi, da pomanjkljivosti kandidature ni mogoče odpraviti, ali pa ker je predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen prepozno) pravico do pritožbe na pristojno sodišče v 8 dneh od objave sklepa. Določba 33. člena ZSDU je v odnosu do določbe 53. člena ZSDU specialna, zato kandidat ali predlagatelj v primeru zavrnitve kandidature za člana sveta delavcev nima na izbiro, ali bo sodno varstvo zahteval v roku iz 33. člena ZSDU ali pa bo počakal na rezultat volitev in varstvo zahteval v roku iz 53. člena ZSDU, to je v roku 8 dni po objavi rezultatov volitev. Predlagateljica bi predlog v delu, s katerim izpodbija sklep o zavrnitvi kandidature, morala vložiti v 8 dneh po objavi zapisnika seje volilne komisije, česar pa ni storila.
Zbor delavcev družbe (nasprotnega udeleženca) je v nasprotju z zakonom določil, da mora posameznega kandidata za člana sveta delavcev podpreti najmanj 10 delavcev z aktivno volilno pravico. Prvi odstavek 27. člena ZSDU namreč določa, da imajo v družbi z več kot 20 do 50 delavci (takšna družba pa je tudi tožena stranka) pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev najmanj trije delavci z aktivno volilno pravico. Te določbe ni možno tolmačiti tako, da beseda „najmanj“ pomeni, da se ob razpisu volitev lahko določi tudi večje število obveznih predlagateljev in je omejitev le v tem, da zbor ne more določiti nižjega števila od obveznega.
Zahteva, da vsakega kandidata za člane sveta delavcev podpre 10 delavcev z aktivno volilno pravico, pomeni takšno kršitev pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. S tem je bila nedopustno omejena zakonsko določena pravica treh delavcev z aktivno volilno pravico, da predlagajo kandidata za člana sveta delavcev, kar bi prav gotovo lahko vplivalo na rezultat volitev. Nasprotna udeleženka je z nezakonito omejitvijo možnosti za predlaganje kandidatov za člane sveta delavcev preprečila, da bi na volitvah v svet delavec kot kandidat sodeloval še kdo drug, razen tistih, ki so potem na volitvah tudi dejansko nastopili. Zato je predlog za razveljavitev volilnih opravil in volitev v sveta delavcev družbe utemeljen.
Preplačilo ima praviloma za posledico prikrajšanje na eni in okoriščenje na drugi strani; če za to ni pravnega temelja, so izpolnjeni zakonski znaki neupravičene pridobitve po 190. členu OZ, prikrajšani pa ima pravico do ustreznega povračilnega zahtevka po pravilih, ki so predpisana v 191. do 198. členu OZ.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070460
ZST-1 člen 3. ZDen člen 71, 72.
plačilo sodne takse – več zavezancev – solidarna obveznost – oprostitev plačila sodne takse – denacionalizacijsko razmerje – odškodninsko razmerje
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb.
odškodninska odgovornost države - pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – nepremoženjska škoda
Mejne vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
zahteva za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - opravičen izostanek
Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbe razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv.
ZPP člen 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
stvarna pristojnost višjega sodišča – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – strokovni sodelavec – pravno sredstvo – pritožba
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK0006154
ZPP člen 105.a, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 318, 318/1-3. OZ člen 190. ZSReg člen 8.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe
1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik.
2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.
3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik ni dokazal, da pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, zato je pogodba veljavna, tožnik pa do dodatka za stalnost (ki ga je prejemal pri prejšnjem delodajalcu pred prenosom k toženi stranki), ki v pogodbi ni določen, ni upravičen. Iz enakega razloga ni upravičen do dodatka za izmensko delo za vtoževano obdobje, ker dodatek v pogodbi o zaposlitvi ni določen, panožna kolektivna pogodba, ki ga je določala, v spornem obdobju ni več veljala, pa tudi v ZDR dodatek za izmensko delo ni predviden.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - vrnitev nazaj na delo - sodna razveza
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca v smislu 118. člena ZDR je povezana tudi z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. V obravnavani zadevi se je izkazalo, da tožnik očitanih kršitev ni storil in da zakoniti razlog za izredno odpoved ni podan (v obravnavani zadevi je bila izredna odpoved obravnavana po vsebini in ni šlo za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi npr. le iz formalnih razlogov). Zato tudi ni utemeljenega razloga za nezaupanje do tožnika zaradi očitanih napak pri delu niti za izgubo zaupanja v tožnika glede na naravo njegovega dela, saj ni kršil delovnih obveznosti in ni bilo vsebinskih razlogov za izredno odpoved s strani delodajalca, niti ni izkazano, da bi bil tožnik vpleten v kakršnakoli nezakonita ravnanja v zvezi z napadom na informacijski sistem, ki je bil predmet policijske preiskave. Prav tako ni dokazano, da bi tožnik v času zaposlitve pri toženi stranki zaupanje zlorabljal ali da bi kakorkoli s svojimi nedopustnimi ravnanji posegal v zaupne podatke zaposlenih delavcev tožene stranke.
Tožnik je argumentirano ovrgel očitke tožene stranke, s katerimi je tožena stranka dokazovala, da so podane okoliščine in interesi na njeni strani, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Tožnikovi sodelavci, tudi njegov neposredno nadrejeni delavec, so izpovedali, da s tožnikom ni bilo težav in da je vestno in skrbno opravljal svoje delovne naloge, ter da dekanove izpovedbe nakazujejo le njegovo subjektivno prepričanje, da tožnik ni vreden zaupanja za delo pri toženi stranki. V večji meri je potrebno upoštevati interese in okoliščine na strani tožnika v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, zlasti dejstvo, da je bil daljše obdobje (več kot dvajset let) zaposlen pri toženi stranki, ter da je starejša oseba in glede na razmere na trgu doslej kljub prizadevanjem ni uspel najti nove zaposlitve. Zato je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo utemeljen in niso podani pogoji za sodno razvezo po 2. odstavku 118. člena ZDR.
ZDR člen 6, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-6, 187, 187/1, 191, 191/1, 204, 204/1, 204/2. ZSDP člen 48. ZUNEO člen 1, 22. ZEMŽM člen 5, 5/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo
Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
stvarna pristojnost - delodajalec - uporabnik - nezgoda pri delu
Drugotožena stranka (družba d.o.o.) dejansko ni tožnikov delodajalec, vendar pa je kljub temu pri presoji stvarne pristojnosti potrebno upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču delala pod nadzorom in organizacijo oziroma po navodilih drugotožene stranke, sicer pa je bil tožnik zaposlen pri prvotoženi stranki (samostojnemu podjetniku), delo pa je opravljal kot posredovan delavec pri drugotoženi stranki, na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delu na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom.
ZFPPIPP člen 46, 104, 104/9, 126, 126/2, 226, 226/4, 226/4-3.
nagrada za unovčenje posebne stečajne mase – enakopravna obravnava upnikov – pravica do pritožbe stečajnega upravitelja – limitiranje višine nadomestila
Upoštevanje načela enakega obravnavanja upnikov pri porazdelitvi stroškov nadomestila stečajnega upravitelja za unovčenje posebne stečajne mase in kriterija iz 3. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je mogoče zagotoviti le na ta način, da se ti stroški sorazmerno porazdelijo med vse posebne stečajne mase. To pomeni, da bo dokončno o porazdelitvi teh stroškov med upnike možno presojati šele po unovčenju vseh posebnih stečajnih mas. Do takrat ni ovir, da sodišče ne bi izvršilo poplačila ločitvenih upnikov vsaj do višine denarnega dobroimetja, nastalega z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšanega za stroške v zvezi s tem unovčenjem, ki vključujejo maksimalen možen znesek nadomestila upravitelja za unovčenje te posebne stečajne mase, torej brez upoštevanja korekcije v posledici limitiranja nagrade upravitelju iz tega naslova.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki je zaradi stečajev pogodbenih partnerjev, zmanjšanih naročil v javnem sektorju in zmanjševanju stroškov v drugih gospodarskih družbah, podaljševanja amortizacijske dobe računalnikov in s tem manjšimi nabavami prišlo do strmega padca prometa glede na prejšnja leta in zastavljene plane. Zaradi ugotovljenega ekonomskega razloga je prenehala potreba po delu serviserja specialista pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako izkazan ekonomski razlog predstavlja dejansko podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
stranska intervencija – intervencijski interes – vpogled v spis
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima oziroma bi vsebina sodbe posredno vplivala tudi na njegov položaj. Intervencijski interes je podan takrat, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj.
vrnitev v prejšnje stanje - dokazi - zamuda naroka - upravičen razlog
Ker mora skladno s 116. členom ZPP sodišče ugotoviti, da je predlog stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka utemeljen, ker je stranka narok zamudila iz upravičenega razloga, mora stranka predlogu priložiti dokaze oziroma predlagati izvedbo dokazov, s katerimi tak opravičljiv razlog utemeljuje. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, da naj navedbe v predlogu dokaže. Sodišče prve stopnje je toženo stranko takoj, ko je predlagala preložitev naroka, pozvalo, da naj predloži dokazila o zadržanosti. Teh pa tožena stranka ni predložila niti ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Določba 149. čl. ZJU (premestitev zaradi delovnih potreb) ni namenjena sankcioniranju delavca oziroma premestitvi zaposlenega zaradi subjektivnih razlogov oziroma okoliščin, ki so na strani delavca, saj so sankcioniranju delavcev iz razlogov, ki so subjektivne narave, namenjeni drugi delovnopravni instituti. Namen določbe 149. čl. ZJU je v smotrnejši organizaciji dela pri delodajalcu, vendar pa je premestitev dovoljena in zakonita zgolj v primerih, ko so za ta ukrep podane realne in objektivno izkazane delovne potrebe delodajalca. Teh pa tožena stranka v obravnavanem primeru ni dokazala. Dejanski razlog za premestitev tožnika (vodnika službenega psa) je bil incident s službenim psom. Zatrjevana tožnikova neprimernost za opravljanje nalog na delovnem mestu oziroma neustreznost ravnanja pri opravljanju dela vodnika službenega psa ne predstavljata zakonitega razloga za premestitev javnega uslužbenca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o premestitvi utemeljen.
Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.. KZ-1 člen 38, 175, 175/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravnomočna obsodilna sodba
Tožnik je zaradi izkoriščanja prostitucije posredoval pri prevzemu in nastanitvi druge osebe za prostitucijo in sodeloval pri prostituciji druge osebe, tako, da je kontroliral izvajanje prostitucije, ugotavljal dnevni zaslužek od prostitucije, sprejemal klice stranke in se s povpraševanjem strank seznanjal, vse zato, da se je prostitucija nemoteno izvajala, s prejetim denarjem pa tudi sam razpolagal in zaslužil neugotovljeno vrednost denarnih sredstev. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 1. odstavku 175. člena KZ-1 in 38. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Ugotovitev delodajalca, da ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj predstavljata tako kazenski postopek kot postopek izredne odpovedi dva povsem ločena in neodvisna instituta. Sodišče pa je skladno z določbo 14. člena ZPP v postopku presoje izredne odpovedi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pomeni, da je vezano na ugotovitve pravnomočne kazenske sodbe glede protipravnosti ravnanja tožnika, vzročne zveze med tem ravnanjem in nastankom posledic, glede nastanka prepovedane posledice ter glede prištevnosti in krivde tožnika. V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, mora šteti za dokazana tudi delovno sodišče.