ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. OZ člen 375, 375/1, 375, 375/1.
zamudne obresti - obrestne obresti
Konformne metode ni mogoče v celoti enačiti z obrestnoobrestnim računom, čeprav sicer uporablja tehniko takega računa, vendar le za obdobje, za katero je določena obrestna mera (običajno je to eno leto in tako je tudi v obravnavanem primeru). Pri tem je še posebej pomembno, da je znesek obresti, izračunih po konformni metodi, ob koncu obdobja, za katero je določena obrestna mera, vedno enak znesku obresti, izračunanih po navadnem (linearnem) načinu. Če pa se konformna metoda uporabi za daljše obdobje, pa takšna njena uporaba dejansko pomeni obrestovanje obresti.
Zato izračun sodišča samo zaradi uporabe konformne metode še ne bi bil nepravilen, če bi bile obresti po tej metodi izračunane le za posamezna letna obdobja in bi se za vsako leto računale od istih glavnic, torej brez letne kapitalizacije obresti. Ker pa je sodišče prve stopnje (tako kot pred tem tožeča stranka) obresti po konformni metodi računalo kontinuirano za celotno obdobje od 15.9.1999 do 11.7.2003 in je pri tem obresti za vsako naslednje leto računalo od glavnic, povečanih za letne obresti, je s tem napačno uporabilo zakonsko določbo, ki prepoveduje, da bi od zapadlih, pa ne plačanih obresti, tekle zamudne obresti (če zakon ne določa drugače) (1. odst. 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, zdaj 1. odst. 375. člena Obligacijskega zakonika). Dejstvo, da je za izračun uporabilo računalniški program, ki ga uporabljajo vsa slovenska sodišča, je pri tem irelevantno.
Ker sta tožnici opravljali delo v Republiki Sloveniji, zanju veljajo predpisi Republike Slovenije po določbi 1. člena ZDR, enako kot je veljalo v čas sklenitve delovnega razmerja tožnic, ko je še obstajala SFRJ. Ker je bilo delovno razmerje sklenjeno v Republiki Sloveniji in ker se je v Republiki Sloveniji tudi opravljalo, ni bilo potrebno uporabiti določb Zakona o ureditvi kolezije zakona o s predpisi drugih držav v določenih razmerjih.
ZGD člen 293, 293/1, 293/3, 515, 515/1, 516, 516/2, 516/4.
delničarji - pravica delničarja do informiranosti
Da bi delničarji družbe, ki bo udeležena pri pripojitvi, lahko učinkovito uresničevali svoje članske pravice - glasovanje na skupščini družbe, jim je ZGD zaradi pomembnosti predmeta odločanja (o soglasju k pripojitveni pogodbi) v 516. členu omogočil temeljitejše informiranje tudi izven skupščine in sicer pred skupščino tako z opredelitvijo listin, s katerimi naj bodo seznanjeni, kot tudi načina seznanitve bodisi zgolj z vpogledom v te listine, bodisi z izročitvijo prepisov teh listin.
Navedeni način informiranja delničarjev je izjema od splošnega načela iz 1. odst. 293. člena ZGD, da delničarji potrebne informacije (pomembne za presojo predmeta dnevnega redna skupščine), lahko dobijo le na skupščini družbe. Zato je logično, da je pravica delničarjev do njihovega informiranja izven skupščine po 516. členu ZGD z izvedbo skupščine, na kateri se je odločalo o soglasju k pripojitveni pogodbi, izčrpana.
ZVrt člen 40, 58, 58/1, 58/2, 40, 58, 58/1, 58/2. ZDR člen 75, 75-6, 75-7, 75, 75-6, 75-7.
pogodba o zaposlitvi
Tožnica je sklenila delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice, čeprav ni v celoti izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice (ni imela opravljenega tečaja za delo s predšolskimi otroki). Tožena stranka je kljub temu z njo sklenila delovno razmerje, kar pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z zakonsko zahtevo po izobrazbi za navedeno delovno mesto. Tožnica se je zaposlila pri toženi stranki dejansko štiri leta po uveljavitvi ZVrt. Zato zanjo ne more veljati določba 2. odstavka 58. člena ZVrt, ki se nanaša le na delavce, ki so bili v delovnem razmerju pri toženi stranki na dan 15.3.1996. Iz tega razloga odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bila zakonita.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - odpravnina - prisilna poravnava - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Postopki prisilne poravnave kažejo na finančne težave tožene stranke, zato je verjetno izkazano, da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve (plačilo odpravnine) prav zaradi finančnih težav tožene stranke vsaj otežena.
Pogodba o leasingu je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba avtonomnega gospodarskega prava, s katero stranki v okviru predpisov svobodno urejata svoje obligacijsko razmerje. To pa med drugim pomeni, da lahko sami določita vsebino tega razmerja (posledica avtonomije volje pogodbenih strank je namreč dispozitivni značaj ZOR). V obravnavanem primeru se zato učinki razdrte pogodbe (za katere omejitev načela avtonomije volje ne velja) presojajo s splošnimi pogoji pogodbe.
ZDR (1990) člen 100, 100-12, 106. ZPPSL člen 51, 51.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - postopek pri delodajalcu
Če delodajalec ne odloči o ugovoru delavca, sodba nadomesti dokončni sklep delodajalca. Delavcu v tem primeru po 51. člen ZPPSL (in upoštevaje 12. točko 100. člena ZDR ter 106. člen ZDR) preneha delovno razmerje šele s pravnomočnostjo sodbe delovnega sodišča.
Če se stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je ne predloži, sodišče ne more ugotavljati, ali je terjatev stranke verjetno izkazana in utemeljeno zavrne predlagano začasno odredbo.
razlika v plači - pripoznanje dolga - solidarnostna pomoč- smrt ožjega družinskega člana - enako obravnavanje delavcev
Tožena stranka s tem, ko je tožniku s kasnejšo pogodbo o zaposlitvi priznala višji osnovni količnik, ni pripoznala tožbenega zahtevka. Izjava o pripoznavi dolga mora biti jasna, določna in brezpogojna, tako da se z njo jasno izraža dolžnikova volja, da dolg pripozna.
Tožena stranka je tolmačila in izvrševala kolektivno pogodbo širše in izplačevala zaposlenim delavcem solidarnostno pomoč zaradi smrti ožjega družinskega člana tudi v primeru, ko le-ti niso živeli skupaj in jih niso preživljali. Tožena stranka ob takšni praksi neutemeljeno (po nasprotni tožbi) zahteva od tožnika povrnitev izplačane solidarnostne pomoči, saj je dolžna vse zaposlene obravnavati enako.
Ko je bila predlagana izvršba v obravnavani zadevi na stanovanju št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta, zastavna dolžnica ni bila lastnica stanovanja. In ker zastavne pravice na spornem stanovanju upnik tudi v nadaljevanju postopka ni izkazal, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo.
ZD člen 213, 213/1, 213/2. ZPP člen 363, 363/1, 363, 363/1.
napotitev na pravdo
Zoper sklep o napotitvi na pravdo je dopustna samostojna pritožba, zato ima pritožba prav, da jo rok, ki je določen za vložitev tožbe, veže šele od pravnomočnosti sklepa.
Zmotne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dolžna popravljati stanovanjske hiše, če tožnik ne plačuje najemnine. V takem primeru mu je najemodajalec opravičen odpovedati najemno pogodbo iz krivdnih razlogov. To pa ga ne razbremeni, da v skladu z določbo 42. čl. SZ vzdržuje prostore.
ZOR člen 154, 177, 195, 195/2, 154, 177, 195, 195/2.
odškodninska odgovornost - renta
Pritožbeni očitki, da je do dogodka prišlo po izključni krivdi tožnika, ker je bil seznanjen s prepovedjo poseganja na območje valjev, niso utemeljeni. Sodišče je res ugotovilo, da sta toženca tožnika seznanila s tem, da je stroj nevaren in na varnostne predpise, saj je to potrdil tudi tožnik sam, vendar pa to še ne zadošča za to, da bi se razbremenila odgovornosti. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik star 15 let, brez poklica, da je bil radoveden in ga je bilo potrebno opozarjati na prepovedi v zvezi s približevanjem kombajnu, da je bil živahen in tudi neubogljiv. Sodišče je zaslišalo F. D. in se v tem delu oprlo na njegovo izpovedbo. Zgolj v potrditev zgornjih zaključkov sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče opozarja, da je F. D. ob zaslišanju na glavni obravnavi 22. 12. 1988 povedal, da je tožnik zmeraj rinil v bližino stroja. Tožnik je bil dejansko še otrok, splošno znano je, da otroci niso predvidljivi, saj jim manjka življenjskih izkušenj in kritičnosti, zato zgolj dejstvo, da sta ga prvotna toženca opozorila naj se stroju ne približuje, ne zadošča za zaključke, da je do dogodka prišlo po krivdi (delni ali izključni) tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe natančno obrazložilo v čem je odgovornost ene in druge tožene stranke kot tudi zaključilo, da niso podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR kot tudi, da tožencema ni uspela dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde. O tem bo podrobneje še obrazloženo.
Gume na njegovem vozilu so bile v času, ko je do prometne nezgode prišlo, izrabljene do te mere, da je obveznost zavarovalnice izključena na podlagi 9.tč. 19.čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po kateri zavarovatelj ni obvezan poravnati škode, nastale zaradi izrabljenosti gum čez predpisano mero.