• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 7
  • >
  • >>
  • 81.
    VDS sodba Pdp 815/2004
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02799
    ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-12, 106, 106/1. ZPPSL člen 51, 51/1, 51/6, 51, 51/1, 51/6.
    prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - prenehanje delovnega razmerja - dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja - izvršljivost
    Sklep o prenehanju delovnega razmerja po 1. odst. 51. čl. ZPPSL se lahko izvrši šele po njegovi dokončnosti.

     
  • 82.
    VSL sodba II Cp 714/2004
    9.6.2004
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL49915
    ZZZDR člen 105, 105.
    dodelitev otroka - trajanje
    Tožeča stranka s pritožbo izpodbija odločitev o stikih, in sicer

    glede dolžine poletnih in zimskih počitnic. Trdi, da je odločitev v

    nasprotju z njenim predlogom, kar je res, to pa še ne pomeni, da

    odločitev ni pravilna. Pri določitvi dolžine letnih in zimskih

    počitnic je sodišče prve stopnje sledilo predlogu toženca, pri tem pa

    je upoštevalo mnenje izvedenke, da je v otrokovo korist, če so stiki

    med otrokom in očetom pogosti, ker lahko oče na tak način pri

    otrokovi vzgoji izpolni tisto, česar mu mati ne more dati. Pritožba

    ima prav, da je v tem primeru določena dokaj dolga doba letnih in

    zimskih počitnic, gre pa tudi za specifično situacijo, ki v tem

    primeru takšno odločitev opravičuje. Otrok še ni šoloobvezen in tako

    dolge počitnice ne bodo šle v škodo njegovih šolskih obveznosti.

    Otrok daje prednost očetu, kar pomeni, da je v njegovo korist, če se

    mu omogoči stik z očetom tudi v obliki dolgotrajnešega neprekinjenega

    stika tako poleti kot pozimi. Tretji razlog je, da bo otrok lahko od

    očeta prejemal veliko čustvenost in toplino ter pozitivno

    naklonjenost, ki mu jo je sposoben dati, ter na tak način sprejel to,

    česar mu mati, zaradi njenih osebnih lastnosti, ne more dati.

    Odločitev o dolžini letnih in zimskih počitnic ima tako stvarno in

    razumsko podlago v specifičnosti tega konkretnega primera in je v

    skladu s predlogom toženca.

     
  • 83.
    VSL sklep in sodba I Cpg 259/2004
    9.6.2004
    obligacijsko pravo
    VSL05202
    ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. OZ člen 375, 375/1, 375, 375/1.
    zamudne obresti - obrestne obresti
    Konformne metode ni mogoče v celoti enačiti z obrestnoobrestnim računom, čeprav sicer uporablja tehniko takega računa, vendar le za obdobje, za katero je določena obrestna mera (običajno je to eno leto in tako je tudi v obravnavanem primeru). Pri tem je še posebej pomembno, da je znesek obresti, izračunih po konformni metodi, ob koncu obdobja, za katero je določena obrestna mera, vedno enak znesku obresti, izračunanih po navadnem (linearnem) načinu. Če pa se konformna metoda uporabi za daljše obdobje, pa takšna njena uporaba dejansko pomeni obrestovanje obresti.

    Zato izračun sodišča samo zaradi uporabe konformne metode še ne bi bil nepravilen, če bi bile obresti po tej metodi izračunane le za posamezna letna obdobja in bi se za vsako leto računale od istih glavnic, torej brez letne kapitalizacije obresti. Ker pa je sodišče prve stopnje (tako kot pred tem tožeča stranka) obresti po konformni metodi računalo kontinuirano za celotno obdobje od 15.9.1999 do 11.7.2003 in je pri tem obresti za vsako naslednje leto računalo od glavnic, povečanih za letne obresti, je s tem napačno uporabilo zakonsko določbo, ki prepoveduje, da bi od zapadlih, pa ne plačanih obresti, tekle zamudne obresti (če zakon ne določa drugače) (1. odst. 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, zdaj 1. odst. 375. člena Obligacijskega zakonika). Dejstvo, da je za izračun uporabilo računalniški program, ki ga uporabljajo vsa slovenska sodišča, je pri tem irelevantno.

     
  • 84.
    VDS sodba Pdp 1388/2003
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02985
    ZDR (1990) člen 1.
    pristojnost sodišča - sklenitev delovnega razmerja
    Ker sta tožnici opravljali delo v Republiki Sloveniji, zanju veljajo predpisi Republike Slovenije po določbi 1. člena ZDR, enako kot je veljalo v čas sklenitve delovnega razmerja tožnic, ko je še obstajala SFRJ. Ker je bilo delovno razmerje sklenjeno v Republiki Sloveniji in ker se je v Republiki Sloveniji tudi opravljalo, ni bilo potrebno uporabiti določb Zakona o ureditvi kolezije zakona o s predpisi drugih držav v določenih razmerjih.

     
  • 85.
    VSL sodba II Cp 666/2004
    9.6.2004
    obligacijsko pravo
    VSL49930
    ZOR člen 401, 401. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
    obresti - zamudne obresti - tek zamudnih obresti - uporaba določb ZOR
    V spornem primeru so vsa potrebna pravna dejstva, ki tvorijo pravni

    temelj nastanka spornega obligacijskega razmerja, nastala pred

    uveljavitvijo OZ. Zato je glede na določbo 1060. člena OZ glede

    vprašanja - ali zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa ne

    plačanih obresti doseže glavnico - uporabiti ZOR, ki je v 401. členu

    določal takšno prepoved le glede pogodbenih, ne pa tudi glede

    zamudnih obresti.

     
  • 86.
    VSL sklep I Cpg 472/2004
    9.6.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05276
    ZGD člen 438, 438. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - glasovalna pravica
    Začasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in

    praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V

    konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba

    začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice

    upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega

    izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in

    posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v

    družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v

    predlagani začasni odredbi.

     
  • 87.
    VSL sklep I Cpg 432/2004
    9.6.2004
    PRAVO DRUŽB
    VSL05208
    ZGD člen 293, 293/1, 293/3, 515, 515/1, 516, 516/2, 516/4.
    delničarji - pravica delničarja do informiranosti
    Da bi delničarji družbe, ki bo udeležena pri pripojitvi, lahko učinkovito uresničevali svoje članske pravice - glasovanje na skupščini družbe, jim je ZGD zaradi pomembnosti predmeta odločanja (o soglasju k pripojitveni pogodbi) v 516. členu omogočil temeljitejše informiranje tudi izven skupščine in sicer pred skupščino tako z opredelitvijo listin, s katerimi naj bodo seznanjeni, kot tudi načina seznanitve bodisi zgolj z vpogledom v te listine, bodisi z izročitvijo prepisov teh listin.

    Navedeni način informiranja delničarjev je izjema od splošnega načela iz 1. odst. 293. člena ZGD, da delničarji potrebne informacije (pomembne za presojo predmeta dnevnega redna skupščine), lahko dobijo le na skupščini družbe. Zato je logično, da je pravica delničarjev do njihovega informiranja izven skupščine po 516. členu ZGD z izvedbo skupščine, na kateri se je odločalo o soglasju k pripojitveni pogodbi, izčrpana.
  • 88.
    VDS sodba Pdp 492/2004
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02628
    ZVrt člen 40, 58, 58/1, 58/2, 40, 58, 58/1, 58/2. ZDR člen 75, 75-6, 75-7, 75, 75-6, 75-7.
    pogodba o zaposlitvi
    Tožnica je sklenila delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice, čeprav ni v celoti izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice (ni imela opravljenega tečaja za delo s predšolskimi otroki). Tožena stranka je kljub temu z njo sklenila delovno razmerje, kar pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z zakonsko zahtevo po izobrazbi za navedeno delovno mesto. Tožnica se je zaposlila pri toženi stranki dejansko štiri leta po uveljavitvi ZVrt. Zato zanjo ne more veljati določba 2. odstavka 58. člena ZVrt, ki se nanaša le na delavce, ki so bili v delovnem razmerju pri toženi stranki na dan 15.3.1996. Iz tega razloga odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bila zakonita.

     
  • 89.
    VDS sklep Pdp 911/2004
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02638
    ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2.
    začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - odpravnina - prisilna poravnava - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
    Postopki prisilne poravnave kažejo na finančne težave tožene stranke, zato je verjetno izkazano, da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve (plačilo odpravnine) prav zaradi finančnih težav tožene stranke vsaj otežena.

     
  • 90.
    VSL sklep I Cpg 1118/2002
    9.6.2004
    obligacijsko pravo
    VSL07040
    ZOR člen 10, 10.
    učinki razdrte pogodbe - pogodba o leasingu - splošni pogoji pogodbe
    Pogodba o leasingu je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba avtonomnega gospodarskega prava, s katero stranki v okviru predpisov svobodno urejata svoje obligacijsko razmerje. To pa med drugim pomeni, da lahko sami določita vsebino tega razmerja (posledica avtonomije volje pogodbenih strank je namreč dispozitivni značaj ZOR). V obravnavanem primeru se zato učinki razdrte pogodbe (za katere omejitev načela avtonomije volje ne velja) presojajo s splošnimi pogoji pogodbe.

     
  • 91.
    VDS sodba Pdp 839/2004
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02802
    ZDR (1990) člen 100, 100-12, 106. ZPPSL člen 51, 51.
    prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - postopek pri delodajalcu
    Če delodajalec ne odloči o ugovoru delavca, sodba nadomesti dokončni sklep delodajalca. Delavcu v tem primeru po 51. člen ZPPSL (in upoštevaje 12. točko 100. člena ZDR ter 106. člen ZDR) preneha delovno razmerje šele s pravnomočnostjo sodbe delovnega sodišča.

     
  • 92.
    VDS sklep Pdp 905/2004
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02629
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
    Če se stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je ne predloži, sodišče ne more ugotavljati, ali je terjatev stranke verjetno izkazana in utemeljeno zavrne predlagano začasno odredbo.

     
  • 93.
    VDSS sodba Pdp 680/2002
    9.6.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02794
    ZOR člen 387. KPNG člen 40.
    razlika v plači - pripoznanje dolga - solidarnostna pomoč- smrt ožjega družinskega člana - enako obravnavanje delavcev
    Tožena stranka s tem, ko je tožniku s kasnejšo pogodbo o zaposlitvi priznala višji osnovni količnik, ni pripoznala tožbenega zahtevka. Izjava o pripoznavi dolga mora biti jasna, določna in brezpogojna, tako da se z njo jasno izraža dolžnikova volja, da dolg pripozna.

    Tožena stranka je tolmačila in izvrševala kolektivno pogodbo širše in izplačevala zaposlenim delavcem solidarnostno pomoč zaradi smrti ožjega družinskega člana tudi v primeru, ko le-ti niso živeli skupaj in jih niso preživljali. Tožena stranka ob takšni praksi neutemeljeno (po nasprotni tožbi) zahteva od tožnika povrnitev izplačane solidarnostne pomoči, saj je dolžna vse zaposlene obravnavati enako.
  • 94.
    VSL sklep II Cp 329/2004
    9.6.2004
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - USTAVNO PRAVO
    VSL49952
    URS člen 2, 14, 14/2, 23, 33, 69, 2, 14, 14/2, 23, 33, 69. ZUSTS člen 44, 44. ZZK člen 129, 130, 137, 129, 130, 137. ZJC člen 85, 85. ZSZ člen 18-38, 18-38. ZZK-1 člen 246, 246/1, 246, 246/1.
    odpis parcel - rekonstrukcija ceste
    Prehodna določba 137. člena Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995 je

    omogočala enostaven odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega

    zakona uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste in s tem

    legalizirala odvzem lastninske pravice, do katerega bi sicer v skladu

    z 69. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi z Zakonom o stavbnih

    zemljiščih iz leta 1997 lahko prišlo šele s pravnomočnostjo odločbe o

    razlastitvi. Zato jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-224/00 z

    dne 9.5.2002 razveljavilo. Kljub temu, da je razveljavitev začela

    učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje,

    je moralo pritožbeno sodišče učinke te odločbe upoštevati. Iz 44.

    člena Zakona o ustavnem sodišču namreč izhaja, da se zakon ali del

    zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, za razmerja, nastala

    pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o

    njih še ni bilo pravnomočno odločeno, ne uporablja.

     
  • 95.
    VSK sklep II Cp 5/2004
    8.6.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00990
    SPZ člen 141, 141.
    izvršba
    Ko je bila predlagana izvršba v obravnavani zadevi na stanovanju št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta, zastavna dolžnica ni bila lastnica stanovanja. In ker zastavne pravice na spornem stanovanju upnik tudi v nadaljevanju postopka ni izkazal, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo.

     
  • 96.
    VSK sklep I Cp 690/2003
    8.6.2004
    DEDNO PRAVO
    VSK01007
    ZD člen 213, 213/1, 213/2. ZPP člen 363, 363/1, 363, 363/1.
    napotitev na pravdo
    Zoper sklep o napotitvi na pravdo je dopustna samostojna pritožba, zato ima pritožba prav, da jo rok, ki je določen za vložitev tožbe, veže šele od pravnomočnosti sklepa.

     
  • 97.
    VSK sodba I Cp 778/2003
    8.6.2004
    stanovanjsko pravo
    VSK01008
    SZ člen 42, 42.
    plačilo najemnine - stanovanje
    Zmotne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dolžna popravljati stanovanjske hiše, če tožnik ne plačuje najemnine. V takem primeru mu je najemodajalec opravičen odpovedati najemno pogodbo iz krivdnih razlogov. To pa ga ne razbremeni, da v skladu z določbo 42. čl. SZ vzdržuje prostore.

     
  • 98.
    VSC sodba in sklep Cp 2022/2003
    8.6.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00978
    ZOR člen 154, 177, 195, 195/2, 154, 177, 195, 195/2.
    odškodninska odgovornost - renta
    Pritožbeni očitki, da je do dogodka prišlo po izključni krivdi tožnika, ker je bil seznanjen s prepovedjo poseganja na območje valjev, niso utemeljeni. Sodišče je res ugotovilo, da sta toženca tožnika seznanila s tem, da je stroj nevaren in na varnostne predpise, saj je to potrdil tudi tožnik sam, vendar pa to še ne zadošča za to, da bi se razbremenila odgovornosti. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik star 15 let, brez poklica, da je bil radoveden in ga je bilo potrebno opozarjati na prepovedi v zvezi s približevanjem kombajnu, da je bil živahen in tudi neubogljiv. Sodišče je zaslišalo F. D. in se v tem delu oprlo na njegovo izpovedbo. Zgolj v potrditev zgornjih zaključkov sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče opozarja, da je F. D. ob zaslišanju na glavni obravnavi 22. 12. 1988 povedal, da je tožnik zmeraj rinil v bližino stroja. Tožnik je bil dejansko še otrok, splošno znano je, da otroci niso predvidljivi, saj jim manjka življenjskih izkušenj in kritičnosti, zato zgolj dejstvo, da sta ga prvotna toženca opozorila naj se stroju ne približuje, ne zadošča za zaključke, da je do dogodka prišlo po krivdi (delni ali izključni) tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe natančno obrazložilo v čem je odgovornost ene in druge tožene stranke kot tudi zaključilo, da niso podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR kot tudi, da tožencema ni uspela dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde. O tem bo podrobneje še obrazloženo.

     
  • 99.
    VSK Sodba I Cp 609/2003
    8.6.2004
    ODZ - STVARNO PRAVO
    VSK00033071
    ODZ paragraf 825, 839, 1175.
    družbena pogodba civilnega prava - pridobitev solastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - dogovor o solastninskih deležih
    Tožnik je na podlagi družbene pogodbe upravičen do dogovorjenega solastninskega deleža.
  • 100.
    VSK sodba I Cp 695/2003
    8.6.2004
    zavarovalno pravo
    VSK00982
    ZOR člen 902, 902/3, 902/4, 902, 902/3, 902/4.
    splošni pogoji
    Gume na njegovem vozilu so bile v času, ko je do prometne nezgode prišlo, izrabljene do te mere, da je obveznost zavarovalnice izključena na podlagi 9.tč. 19.čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po kateri zavarovatelj ni obvezan poravnati škode, nastale zaradi izrabljenosti gum čez predpisano mero.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 7
  • >
  • >>