ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni
Delavec, kateremu je delovno razmerje prenehalo zaradi neupravičenega izostanka z dela, ker se ni zglasil pri toženi stranki po zaključku bolniškega staleža, ne more uspešno uveljavljati dejstva, da je izostal z dela zato, ker mu delodajalec ne bi mogel zagotoviti dela le v dopoldanski (ne pa tudi nočni) izmeni, če na to omejitev delodajalca sploh ni opozoril in ni predlagal ustrezne razporeditve delovnega časa glede na svojo zdravstveno zmožnost.
ZZZPB člen 59, 59/5. ZS člen 83, 83/3. ZS-C člen 38.
štipendiranje - pogodba o štipendiranju - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - tek rokov - pravno sredstvo
Ker je bila upravna odločba, zoper katero je dovoljeno vložiti tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem, tožniku vročena 2.7.2002, torej pred sodnimi počitnicami, se je 30. dnevni rok za vložitev tožbe iztekel prvi delovni dan po izteku sodnih počitnic, torej dne 16.8.2002. Tek zakonsko določenega roka za vložitev tožbe zoper upravno odločbo med sodnimi počitnicami ni bil prekinjen.
Tožnik ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za sporno obdobje, niti ni razvidno, da bi mu bili dodatki po kolektivni pogodbi dejavnosti priznani s posebno odločbo. Zato bi tožnik moral najprej uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki, tako da bi zahteval priznanje dodatkov in šele v primeru, da s svojim zahtevkom pri toženi stranki ne bi uspel, bi lahko v nadaljnjem roku iz 1. odst. 83. člena ZTPDR uveljavljal sodno varstvo.
ZTPDR člen 17, 17/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17/1.
trajno presežni delavec - primerjanje delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejati
Čeprav je šlo za ukinitev delovnega mesta z enim izvajalcem, bi morala biti tožnica obravnavana v smislu določbe 1. odst. 17. čl. SKPgd, na podlagi katere se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Delodajalec mora pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevati vsa delovna mesta, na katera je mogoče medsebojno razporejati delavce. Zato je tožena stranka napačno primerjala le dalavce znotraj enega oddelka.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 68, 68/2.
solidarnostna pomoč - bolezen delavca
Skladno z določbo 2. odstavka 68. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo (Ur.l. RS št. 37/96, 14/99, 50/99) delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni nad tri mesece. Kolektivna pogodba prepušča določitev višine pripadajoče solidarnostne pomoči dogovoru med delodajalcem in sindikatom. Če do dogovora ne pride, to ne pomeni, da je delavec pravico do solidarnostne pomoči izgubil. Okoliščine posameznega primera mora v takem primeru presoditi sodišče, s čemer "nadomesti" dogovor med delodajalcem in sindikatom o višini solidarnostne pomoči.
Zmotno je stališče, da glede na namen solidarnostne pomoči ne bi bilo mogoče uveljavljati solidarnostne pomoči "šele po preteku nekaj let". Gre namreč za denarni zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati v okviru zastaralnega roka.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 7. in 8. čl. ZPPPAI. Zato osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. ZPPPAI, lahko pravico do pokojnine po tem zakonu pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - procesna predpostavka - rok
Sodišče prve stopnje je s sklepom pravnomočno zavrglo tožbo kot prepozno vloženo. Vendar je zmotno zaključilo, da je bila stvar že pravnomočno razsojena s pravnomočnim sklepom ter posledično zmotno uporabilo določbe 2. odst. 319. čl. ZPP. Nova tožba se zavrže le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo po vsebini odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe. Prepoved odločanja "ne bis in idem" velja torej le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom. To pomeni, da sodišče obravnavane tožbe z izpodbijanim sklepom ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, lahko pa bi po predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, če bi ugotovilo, da je vložena prepozno (1. odst. 274. čl. ZPP).
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68, 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 257, 257, 257.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Tožnik nima pravice do povračila stroškov zobozdravstvenih storitev, ki jih je uveljavil v samoplačniški stomatološki ambulanti, s katero ZZZ Slovenije nima sklenjene koncesijske pogodbe.
družinska pokojnina - vrnitev - verzija - zakonite zamudne obresti
Toženka je prejela družinsko pokojnino za september 1996, do katere glede na določbe ZPIZ/92 ni imela več pravice. Zato je sodišče zadevo pravilno presojalo po določbah 288. čl. ZPIZ/92 v zvezi z 210. čl. ZOR in tožbenemu zahtevku ugodilo. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je pravno relevatno samo dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo.
Po določbah 214. čl. ZOR o obsegu vrnitve pri verziji je potrebno, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati tudi zamudne obresti in sicer v primeru poštenega pridobitelja od dneva vložitve zahtevka (od vložitve tožbe).
ZPIZ člen 39, 39. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPIZ-1 člen 36, 36.
pokojninsko zavarovanje - razveljavitev
Razhajanja v podatkih o zavarovalni dobi (izhajajoči iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz PIZ in iz delovne knjižice) z vidika časa v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega v predsodnem postopku niso bila razčiščena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost preračuna na poln delovni čas. Prav tako ni jasno, po katerem ZPIZ so bili ugotovljeni minimalni pogoji za priznanje starostne pokojnine, saj iz izpodbijanih konkretnih upravnih aktov izhaja obravnavanje zahteve z različnima datumoma. Zato je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje.
Za uživalce pokojnin po mednarodnih sporazumih se glede na določbo 2. odst. 176. čl. ZPIZ pogoji za pridobitev pravice do invalidnine ugotavljajo po 56. čl. ZPIZ. Za telesno okvaro zaradi bolezni po 153. čl. ZPIZ uživalci pridobijo pravico do invalidnine, če ta znaša najmanj 50% in če hkrati s pokojninsko dobo pokrivajo tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka telesne okvare. Ker je tožnik na dan nastanka telesne okvare v višini 50% dopolnil 55 let starosti in ima v Sloveniji le 7 let in 5 mesecov pokojninske dobe, namesto 11 let in 8 mesecev, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidnine.