CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054460
ZPP člen 451, 452, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - nagibi za sklenitev pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - odpadla pravna podlaga - najem - odpoved rezervacije - epidemija - COVID-19 - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - nesporno dejstvo
Ker je podlaga pogodbe odpadla, je utemeljen zahtevek zaradi neupravičenosti pridobitve po tretjem odstavku 190. člena OZ.
ZPP člen 337, 337/1, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 18, 18/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - odgovornost prodajalca za stvarne napake - predmet pogodbe - soglasje volj - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pravno neodločilne trditve - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič
Ni bilo sporno, da je druga toženka sprejela Ponudbo tožeče stranke, na kateri so mere vsakega posameznega kosa senčil natančno specificirane. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je med strankama obstajalo soglasje volj glede tega, da so mere senčil in s tem njihova površina na Ponudbi zgolj okvirne in da se bodo določile šele po montaži konstrukcije oz. vodil. Zgolj enostransko obvestilo o tem (ustno ali kot zapis na dobavnici) soglasja volj ne predstavlja.
Skladno z ustaljeno sodno prakso zahteva za izvedbo naroka ni podana že s samim predlogom za zaslišanje prič.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054451
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 73, 101, 104, 104/1, 105, 105/2, 128, 128/6, 285c, 285c/1, 285c/2, 285c/4, 285č, 285č/6, 315, 315/2, 354, 354/1, 370, 370/1-4, 371, 371/1-11. OZ člen 186, 186/1, 374, 378.
predobravnavani narok - priznanje krivde - pripombe na zapisnik - zapisnik kot javna listina - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Višini zneska, določenega v okviru posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka, se lahko tudi razlikujeta. Obtoženi je po priznanju krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku pripoznal priglašen premoženjskopravni zahtevek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razlika med višinama zneskov določenega posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ne pomeni, da je izrek zaradi te razlike v nasprotju sam s seboj in nerazumljiv.
odškodninska odgovornost - poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - kršitev osebnostnih pravic - protipraven poseg - pritožba zoper delo policista - izjava o dejstvih - vrednostna sodba
Pri toženčevi kritiki ne gre več le za razpravo o tožnikovem ravnanju in o stvari sami (ad rem), temveč je ta prešla na osebno raven (ad personam), kar predstavlja protipraven poseg v tožnikovo čast in dobro ime.
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo okoliščine konkretnega primera, še zlasti, da so bile neresnične in protipravne trditve o dejstvih podane v pritožbi, namenjeni ravno presoji, ali so policisti pri obravnavi toženca ravnali korektno, da se je s temi izjavami seznanil zaprt in relativno ozek krog strokovne javnosti, da tožnik kot pomočnik komandirja policijske postaje v (lokalnem okolju) sodi med osebe, ki so dolžne v zvezi s svojim delom trpeti širše meje sprejemljive kritike, ter da tožnik ni trpel hujših in dolgotrajnejših duševnih bolečin.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba stanovanja - obstoj služnosti - služnostna pravica stanovanja - obremenitev nepremičnine - nakup na javni dražbi - nakup idealnega deleža - solastnina na nepremičnini - uporaba solastne stvari - upravičenja solastnika - privolitev v lastno prikrajšanje - prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Tožnik bi moral za ugoditev tožbenemu zahtevku zatrjevati in dokazati, da stvari proti svoji volji ni uporabljal in da v tak način uporabe stvari ni privolil.
Ravnanja solastnikov je treba presojati celovito. Le tako je mogoče presoditi, ali solastnik prostovoljno ni souporabljal solastne stvari, ali pa je bil iz souporabe izključen proti svoji volji.
Odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje je eden izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za uspešno uveljavljanje terjatve iz naslova uporabnine.
MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055725
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2. URS člen 26, 34. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 1.
škodni dogodek - denarna odškodnina - vmesna sodba - mednarodna pristojnost - duševna bolezen - mednarodna zaščita - nastanitev v azilnem domu - namestitev v psihiatrično bolnišnico - protipravno ravnanje državnega organa - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - status prosilca za azil - obseg pravic - pravica do osebnega dostojanstva - izročitev
Z ravnanjem tožene stranke je bilo poseženo v tožnikovo temeljno človekovo pravico in sicer v pravico do človekovega dostojanstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
Prosilcem za mednarodno zaščito je potrebno pripadajoče pravice zagotavljati vse do dejanske izročitve.
prodajna pogodba - kompenzacija - pobot - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pavšalni pritožbeni očitki - opredelitev do vseh izvedenih listinskih dokazov - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
S pritožbeno trditvijo, da toženka ni prejela računa št. 1100-1100-17105846 v višini 109,80 EUR, pritožnica izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
KZ-1 člen 199, 199/1, 199/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
zaposlovanje na črno - zakonski znaki kaznivega dejanja - prijava delavca v zavarovanje - pogodba o zaposlitvi - čas storitve - kolektivno kaznivo dejanje - blanketna norma
S tem, ko se v nasprotju s predpisi omogoči delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali ustrezne pogodbe civilnega prava, storilec izpolni izvršitveno ravnanje v celoti in je zato to tudi čas izvršitve kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054522
ZFPPIPP člen 257, 270, 270/1, 270/2, 275. OZ člen 255. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - stečajni postopek - začetek stečaja - izbrisna tožba - procesne predpostavke - darilna pogodba - neodplačni prenos premoženja - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - oblikovalni zahtevek - pravice upnika
Z začetkom stečajnega postopka upniki nimajo več pravice izpodbijati pravna dejanja dolžnikov po določbah OZ, ampak le še po določbah ZFPPIPP.
Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - psihiatrično izvedensko mnenje
Prepričanje nasprotne udeleženke, da zdravljenja v nadzorovani obravnavi ne potrebuje več, ker ambulantno obiskuje psihiatra, se več ne ogroža in ni do nikogar več nasilna ter ima stroške redno plačane, ni mogoče slediti. Nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v mnenju izvedenke psihiatrične stroke.
Sodišče prve stopnje je glede parcele 2224/1 zmotno ugotovilo dejansko stanje in je delno zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbo 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko ni ugotovilo, da to zemljišče v razmerju do stavbe predstavlja preteklo rabo in sedanjo rabo, da uporabniki stavbe vstopajo v stavbo pri vhodu na njeni vzhodni strani in vstopajo ter vozijo na njeno pripadajoče zemljišče na notranjem dvorišču.
Prvi nasprotni udeleženec ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje: da je bila stavba med 25. 7. 1997 v dejanski etažni lastnini in njeni deli v lastništvu različnih pravnih in fizičnih oseb na podlagi nakupov delov stanovanja v letih 1970, 1986 in po SZ med letoma 1991 in 1993, da je njegov pravni prednik Ž. d.o.o. moral vedeti, da je v času prenehanja družbene lastnine z uveljavitvijo ZLNDL 25. 7. 1997 zemljišče pripadalo stavbi in njenim vsakokratnim (etažnim) lastnikom in ne le njemu, prvi nasprotni udeleženec pa je kot prevzemna družba pridobil lastninsko pravico od tega pravnega prednika, da se prvi nasprotni udeleženec poslovno ukvarja z gospodarjenjem z objekti in mu pretekla nepremičninska zakonodaja ne more biti tuja. Glede na takšne neizpodbijane zaključke sodišča prve stopnje prvi nasprotni udeleženec zgolj z vztrajanjem v pritožbi, da je pridobil lastninsko pravico v dobri veri, ne more izpodbiti materialno pravne pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da mu je moglo in moralo biti znano, da dvorišče stavbe (vključno s pritožbeno spornimi zemljišči parc. št. od 2227/16 do 2227/51) v družbeni lastnini, ki je po namenu služilo stavbi in njenim vsakokratnim uporabnikom in lastnikom ob koncu družbene lastnine, ni izključno njegova lastnina.
Zmotna je trditev, da sta sedmi in osmi udeleženec dokazala lastništvo na garažah s predloženimi pogodbami. Dokaz o lastništvu nepremičnine je zemljiškoknjižni izpisek, saj je za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice poleg pravnega posla (pogodbe) vseskozi potreben pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo. Tako je določal 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij (z veljavnostjo od 1. 9. 1980 do 31. 12. 2002) in pred njim paragraf 431 Občega državljanskega zakonika (ODZ), od 1. 1. 2003 dalje pa tako določa 49. člen Stvarnopravnega zakonika. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da s predloženimi listinami (odločba Ministrstva za finance - DURS za odmero davka, odločba o uporabnem dovoljenju, sklep o dedovanju, izpis iz katastra) ni dokazana pridobitev lastninske pravice.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Pritožba spregleda, da tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje prejema tudi mesečne dohodke iz naslova obresti. Zaradi teh prihodkov, ki jim tožnik pritožbeno ne nasprotuje, pa tožnikovi povprečni mesečni dohodki močno presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057108
OZ člen 478, 590, 617. ZPSPP člen 1. ZPP člen 285.
skladišče - najemna pogodba - znižanje najemnine - stvarna napaka - zamakanje - višja sila - prekinitev postopka - združitev postopka - pomanjkljive trditve - zapolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo
Postopek v zadevi I Pg 319/2018 se je začel pred obravnavano zadevo, kar pomeni, da bi odločitev o morebitni združitvi postopka morala biti sprejeta v zadevi I Pg 319/2018, ne pa v obravnavani zadevi. Tudi višje sodišče ocenjuje, da bi bila združitev postopkov sicer smiselna, tožeča stranka pa se je s tem, ko ni že v zadevi I Pg 319/2018 ob pobotnem ugovoru vložila tudi nasprotne tožbe, sama izpostavila temu, da zadevi morda ne bosta združeni v skupno obravnavanje. Glede na stanje stvari, in če v zadevi I Pg 319/2018 ne bo sprejet sklep o skupnem obravnavanju zahtevkov, pa višje sodišče ocenjuje, da je vsekakor prekinitev postopka na mestu, saj si je težko predstavljati različne odločitve o v bistvu istem zahtevku (za škodo zaradi zamakanja oziroma vdora vode).
Znižanje najemnine v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ni urejeno, zato se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ). Zakupnina se zniža v sorazmerju s tem, koliko je bila zaradi napak stvari raba omejena v primerjavi s tem, če stvar (skladišča) napak ne bi imela (478. člen OZ in 590. člen OZ). Enako velja tudi v primeru, ko bi imel najemnik pravico do znižanja najemnine zaradi višje sile po drugem odstavku 617. člena OZ. V obeh primerih je treba presoditi omejenost rabe v zakup vzete stvari, zato niti ni pomembno, ali je tožeča stranka uveljavljala le stvarno napako strehe ali tudi višjo silo.
Za presojo, v kolikšni meri je bila ovirana raba skladišč, so (glede na zgoraj navedeno pravno podlago) pomembne trditve, kdaj, kje in v kolikšni meri je prišlo do zamakanja oziroma vdora vode, kar bi šele lahko bila podlaga za to, da bi izvedenec ali cenilec sploh lahko ocenil, ali je prišlo do upoštevne omejitve rabe skladišč, katero od skladišč morda ni bilo primerno za rabo, za katero ga je najela tožeča stranka, in v kolikšni meri, s tem pa bi šele lahko prišlo do odločitve, ali je tožeča stranka dejansko upravičena do znižanja najemnine in v kolikšnem znesku.
ZPP člen 436, 436/2, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev dokazov - substanciran dokazni predlog - plačilo - plačilo članarine - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - oblikovanje izreka sodne odločbe - novela ZPP-E
Pritožbeno sodišče se glede ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker toženec s temi navedbami izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pa v postopku v sporih majhnih vrednosti ni dopustno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - ocena delovne uspešnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - mobing - kriteriji za določitev presežnega delavca
Tožnici, ki je bila v prvem tromesečju 2020 odsotna z dela 14 delovnih dni zaradi izrabe letnega dopusta, se odsotnost zaradi letnega dopusta ni upoštevala pri oceni delovne uspešnosti, saj bi morala zaradi pavšalnega znižanja ciljev kljub odsotnosti doseči enake rezultate kot delavci, ki v tem obdobju niso izrabili letnega dopusta ali so ga izrabili le v deležu, kot se pavšalno upošteva (7/4 tedne). Takšna ocena ne odraža dejanske uspešnosti delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00057801
DZ člen 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 101.
pogoji za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o preživnini - začasna odredba o stikih - koristi otroka kot pravni standard - selitev v tujino
Škodljivo bi bilo, če bi otroka po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Ta sprememba bi povzročila izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter hudo čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj.
V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, niso podane.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
plačilo dodatka - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevku tožnika (delno) ugodilo, za vsak posamezni mesec vtoževanega obdobja ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela, torej kakšen je bil pričakovan obseg dela in ali ga je ter v kakšen obsegu ga je tožnik presegel. To so dejstva, bistvena za odločitev (prvi odstavek 22.e člena ZSPJS; prim. sklepa VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020), ne pa dejstvo, ali gre za opravljanje dela delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih je opravljal po odredbi nadrejenega.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - duševno zdravje - duševna bolezen - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr,
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa pridržana oseba zaradi ugotovljenega neprilagojenega in neorganiziranega vedenja in mišljenja, čustvene vznemirjenosti ter stalne agitiranosti ni sposobna.