OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065071
OZ člen 243, 243/1, 243/4. ZPP člen 7.
učinki obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – obseg odškodnine – razpravno načelo – izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – ogled
Sodišče je zmotno presodilo pravni standard zadostnega prizadevanja kupca stanovanja, da zmanjša oziroma odpravi škodo v smislu 4. odstavka 243. člena OZ.
Ker je bila daljnemu predniku tožnice A. S. odvzeta pravica uporabe nacionaliziranih zemljišč na spornih nepremičninah, pravni prednik tožnice A. S. ni bil imetnik pravice uporabe spornih nepremičnin, zato tudi po določbah ZLNDL ni pridobil na spornih nepremičninah lastninske pravice
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058434
ZZP člen 7/1. ZPP člen 287/1. OZ člen 371, 372.
odškodninska odgovornost države – protipraven poseg države – nezakonito zaprtje prostocarinske prodajalne – poostrena carinska kontrola – izgubljeni dobiček – normalno poslovanje – vzročna zveza med poostreno carinsko kontrolo in pričakovanim dobičkom – povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo – zakonske zamudne obresti - glavnica
Pri izračunu izgubljenega dobička je treba izhajati iz rezultatov poslovanja tožeče stranke v obdobju njenega normalnega poslovanja pred protipravnim posegom tožene stranke vanj.
Vse okoliščine, iz katerih je prvostopenjsko sodišče sklepalo na poostreno carinsko kontrolo tožene stranke v spornem obdobju, so obstajale še v času normalnega poslovanja tožeče stranke pred protipravnim posegom tožene stranke vanj. Navedena carinska kontrola v tem času, v kolikor bi bila pravno upoštevna pri presoji izgubljenega dobička, izhajajoč iz obdobja normalnega poslovanja tožeče stranke, bi se morala nujno odražati v dobičku tožeče stranke še v času njenega normalnega poslovanja. Če se je, je bilo to dejstvo že upoštevano pri projekciji poslovanja PCP tožeče stranke tudi v spornem obdobju. Če pa se navedena carinska kontrola ni odražala v izkazanem dobičku tožeče stranke v času njenega normalnega poslovanja, se ob enaki intenziteti te kontrole ne bi niti v poslovanju PCP tožeče stranke v spornem obdobju. V čem oziroma s kakšnimi ravnanji organa tožene stranke naj bi bila v spornem obdobju carinska kontrola poostrena, pa tožena stranka tekom celotnega dosedanjega postopka ni pojasnila.
Ker tožena stranka ni navedla, s kakšnimi dejanji se je sploh odražala poostrena carinska kontrola, ni izkazal vzročne zveze med le-to in pričakovanim dobičkom tožeče stranke.
subjektivni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje - uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod
Tudi od oškodovanca samega se zahteva določena skrbnost, čeprav za točen obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode.
uporaba ZVEtL – vzpostavitev etažne lastnine – razmerje med ZVEtL in SPZ - solastnina
ZVEtL v 2. členu določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu določbe SPZ o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Določila ZVEtL v odnosu do SPZ torej niso subsidiarna.
Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini (hiši). V primeru, ko je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini se na podlagi 11. člena ZVEtL ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino tako ni potreben, prav tako pa za vzpostavitev etažne lastnine niso ovira bremena, kot so hipoteka in zemljiški dolg, saj prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine natančno določa 12. člen ZVEtL.
odškodninska odgovornost – predsednik društva – zastopnik društva – odgovornost zastopnika društva - načelo vestnosti in poštenja – skrbnost dobrega gospodarja
Če je toženec premoženje društva zmanjšal, tega ni storil kot fizična oseba, pač pa kot zastopnik pravne osebe, torej društva. Samo kot tak je lahko storil vse tisto, kar mu tožniki očitajo. Sodišče druge stopnje se torej strinja, da je le društvo lahko zavezanec za odškodninsko terjatev tožnikov zaradi ravnanja toženca kot predsednika oziroma zastopnika društva.
Tudi od tožnikov bi dolžna skrbnost zahtevala, da finančno plat jasno in nedvoumno določijo ter se prepričajo o plačilni zmožnosti, preden so sklepali pogodbe bodisi z društvom bodisi s tožencem. 6. člen OZ namreč v 1. odstavku tudi od njih zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059230
ZTLR člen 42.
vznemirjanje lastninske pravice – onemogočanje uporabe javne poti za dostop do nepremičnine – negatorna tožba
Če sta tožnika imela dostop do svoje nepremičnine z javne poti, nato pa jima je toženec s posegi na javni poti to onemogočil, gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta ES, št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 8, 9, 17.
zamudna sodba - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo
Ker toženec ni bil v skladu z 277. členom ZPP-D ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo v primeru zamudne sodbe nosil vse stroške postopka, v posledici te pomanjkljivosti ni mogoče kot evropski nalog za izvršbo potrditi odločitve o stroških. Nelogično in neživljenjsko pa bi bilo zaradi te pomanjkljivosti zavrniti potrditev celotnega zahtevka. Iz razlage 17. člena Uredbe ni mogoče priti do takega zaključka. Sicer pa tudi sama Uredba predvideva možnost izdaje delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053289
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost države – zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva – začetek teka zastaranja odškodninske terjatve – premoženjska škoda - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči s trenutkom izdaje oziroma objave ustavne odločbe U - I - 284/94 z dne 4.2.1999, ko je bil tožniku v celoti znan tudi obseg nastale škode ter njen povzročitelj.
zamudna sodba – odsotnost tožene stranke na poravnalnem naroku - odsotnost tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – učinek ustavne odločbe – učinek razveljavitve zakonske določbe
Razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP učinkuje v konkretnem postopku v skladu z določbo 44. člena ZustS, saj o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
Določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 se navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.
Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola – razbremenitev odgovornosti – vzročna zveza - ugovor neobstoja vzročne zveze – policijski zapisnik – javna listina
Z ugovorom, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se toženec razbremenjuje svoje regresne obveznosti. Vsebina toženčevega ugovora sicer ni bila (le) vzročna zveza med škodo in njegovo alkoholiziranostjo, temveč obstoj njegove odgovornosti za škodo, ki je prav tako eden izmed možnih ugovorov zavarovanca v taki pravdi.
nagrada upravitelja – pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja
S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani je bil pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da se povračilo stroškov stečajnega upravitelja in odmerjeno nadomestilo stečajnemu upravitelju ne bo krilo iz sredstev dolžnika. Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo.
Stečajni upravitelj še ni izdelal otvoritvenega poročila v skladu z 294. členom ZFPPIPP, vendar rok za predložitev poročila iz 2. odst. 291. člena v zvezi s 1. odst. 294. člena ZFPPIPP do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka niti še ni potekel. Zahteva po kasnejši izdelavi otvoritvenega poročila z vsebino iz 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP bi bila glede na izid postopka nesmiselna. To pa ne pomeni, da stečajnemu upravitelju ne gre nagrada za dotlej opravljeno delo, katerega obseg izhaja iz končnega poročila stečajnega upravitelja, ki ga je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot potrebno glede na začetno fazo stečajnega postopka.
Tudi pri presoji zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa in upoštevati, da so pri sprejemanju zakonov pogosto mogoča različna stališča o posameznih pravnih in dejanskih vprašanjih. Zato drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je bila zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave. Odškodninsko odgovornost zakonodajalca lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Bianco menica in pooblastilo izdajatelja predstavljata sporazum med strankama (pogodbeno materialno pravo). V konkretnem primeru je bila menica izpolnjena skladno s pooblastilom toženca, s tem pa je zanj nastala (nova, prava) menična obveznost. Ker gre za novo obveznost (glavnico), ki jo tožeči stranki dolguje toženec, ni mogoče govoriti o anatocizmu v smislu 375. čl. OZ. Ta določba namreč prepoveduje obrestovanje obresti zgolj v okviru enega in istega pogodbenega razmerja.
Trditve v zvezi z napakami volje utemeljujejo zgolj izpodbojnost pogodbe, takšna pogodba pa učinkuje vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Razveljavitve tako ni mogoče doseči zgolj z ugovorom izpodbojnosti, temveč le z razveljavitvenim tožbenim zahtevkom.
Odločitev o tožbenem zahtevku leži v odgovoru na vprašanje, ali je bila pogodba v celoti odplačna, pretežno odplačna ali v celoti neodplačna. S to se je pokojna zavezala sama kriti vse izdatke svoje oskrbe, zato je ključnega pomena, ali vrednost dela in skrbi, ki ga je vložil prvotoženec oziroma drugotoženka, ki je zanj izpolnjevala pogodbo, ustreza vrednosti izročenih nepremičnin.
Tožeča stranka zahtevka na dopolnitev nujnega deleža ni uveljavljala pravilno, saj mora biti tožbeni zahtevek v primeru, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno zaključen, oblikovalne (ne ugotovitvene) in dajatvene narave. Meriti mora na pravno neučinkovitost razpolaganja zapustnika v odnosu do tožnika in sicer v taki meri kot je to potrebno, da se dopolni nujni delež ter na vrnitev tega premoženja upravičencu.
Če bi se izkazalo, da je tožena stranka vedela, da gre za slabo orodje, pa ga ni zamenjala, tedaj bi bilo mogoče govoriti o protipravnosti. Zgolj dejstvo, da je bil ključ pokvarjen, kar se na zunaj ni videlo, pa še ne zadostuje za protipravnost ravnanja tožene stranke oziroma njenega zavarovanca kot elementa odškodninske odgovornosti.
Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 22b. Zakon o Skladu Republike za nasledstvo in visokem predstavniku Republike za nasledstvo člen 23.
pravno nasledstvo - odgovornost banke za depozite vložene na območju SFRJ - vrnitev deponiranih deviznih sredstev - filiala
V podružnico (filiala) vložene devize imajo enake pravne učinke kot v samo banko, vložene devize.