javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odločba Ustavnega sodišča - razpisni pogoj - razlaga - poravnani davki in druge dajatve
Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
Tožnik v tožbi z navedbami o zmotno ugotovljeni višini objekta in napačno ugotovljeni etažnosti sicer uveljavlja, da je objekt zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom, vendar pa s tem ne more uspeti.
ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-2. ZGD-1 člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - objekt za oglaševanje - poslovna enota - sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb postopka
Poslovna enota ni pravna oseba, saj pripada matični družbi in se kot taka ne vpisuje v sodni register, ampak le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. To pomeni, da ne more samostojno opravljati poslov, torej biti nosilka pravic in obveznosti, zaradi česar sposobnosti biti stranka nima niti po drugem odstavku 42. člena ZUP.
Ker tožena stranka po prejeti pritožbi tožnice zoper delo komisije s priloženim izvedenskim mnenjem, ki ji ga je predložila po opravljenem ogledu stanovanja, kjer prebiva z družino, tožnice ni seznanila z uspehom dokazovanja in ji ni dala možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve ni mogoče niti posredno sklepati o razlogih, iz katerih je očitno v celoti zavrnila diametralno nasprotne ugotovitve izvedenskega mnenja. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki utegnejo biti bistvenega pomena za odločitev, namreč glede ugotovitve tožene stranke, da v tožničinem stanovanju ni vlage.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP presojati tožnikove navedbe o pravočasnosti predloga za izločitev in ne vsebinske verjetnosti izgledov za uspeh v zvezi s sodničino izločitvijo. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
mednarodna zaščita - preganjanje - služenje vojaškega roka - subsidiarna zaščita
Glede služenja vojaškega roka v izvorni državi tožnika obstajajo splošne sistemske pomanjkljivosti glede na to, da lahko vojaški rok traja neomejeno dolgo in da morajo vse osebe, ki služijo vojaški rok, prisilno delati tam, kjer jim je določeno, in ne tam, kjer bi same želele. Vendar pa je takim pomanjkljivostim izpostavljeno celotno prebivalstvo, torej ne glede na osebne okoliščine, ne glede na raso, spol, vero, narodno pripadnost ali pripadnost določeni družbeni skupini, saj tožnik ne navaja, da je bil na prisilnem služenju vojaškega roka iz razloga, ker bi bile pri njem podane take osebne okoliščine. Za izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca mora biti kumulativno podanih več elementov in pri tožniku niso podani razlogi preganjanja (pripadnost določeni skupini ljudi) in že zaradi tega mu ni mogoče priznati statusa begunca.
mednarodna zaščita - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev
V obravnavani zadevi je za odločitev odločilna okoliščina, ali je tožniku priznana mednarodna zaščita. Izdana je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito je pravnomočno zaključen. V konkretnem primeru ne gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje.
izdaja računa - operater - izvedba dokazov - dokazovanje v davčnem postopku
Ni mogoče slediti notranje neskladnim razlogom za zavrnitev izvedbe tožnikovih dokaznih predlogov k trditvi, da je račun izdala B.B.. Njihova zavrnitev je namreč v izpodbijani odločbi utemeljena z navedbo, da tožnik ni predložil nobenih dokazov. Kolikor je razloge razumeti kot omejevanje dokaznih sredstev, pa to ni skladno z zakonskimi določbami o dokazovanju v davčnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh - napačna uporaba materialnega prava
Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Glede na besedilo Javnega razpisa sodišče pritrjuje tožniku, da datuma nastanka stroškov ni mogoče enačiti z datumom, ko je bilo plačilo izvršeno. Da bi se štelo, da stroški nastanejo z datumom njihovega plačila, iz določb Javnega razpisa ne izhaja. Celo nasprotno, citirano besedilo Javnega razpisa bi bilo mogoče razumeti, da je datum nastanka stroškov mogoče enačiti z datumom izdaje računa.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za davek
Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. V primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi se davek praviloma poplača iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin v sodnem postopku oziroma s položitvijo zneska v višini davka s strani upnika oziroma kupca v sodnem postopku po določbah ZIZ. Način kot tudi izvedba poplačila davka v sodnem postopku je v pristojnosti sodišča, v pristojnosti davčnega organa pa je odmera davka davčnemu zavezancu. Na podlagi določb ZDPN-2 je zavezanec za odmero davka nesporno bivši lastnik nepremičnin, ki so prodane na javni dražbi, kot zavezanec za odmero je dolžan tudi poravnati davčno obveznost.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - socialno varstvo - zdravstvena dejavnost - koncesijska pogodba - javna služba - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega sklepa razlogov v tej smeri (glede izvajanja javne službe in s tem povezane neustreznosti vloge) sploh nima. Razlogi tožene stranke o položaju tožeče stranke oziroma o vsebini njenega programa, kot osnovnega pogoja za kandidiranje, tako ostajajo nejasni oziroma pomanjkljivi do te mere, da zakonitosti izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/7.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - izpodbijanje izvršilnega naslova - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi.
Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - družinski člani - neskladnost odloka z zakonom - exceptio illegalis
Tožnica je zavezanka za plačilo nadomestila kot lastnica nepremičnine. Pri ugotavljanju oseb, ki se za potrebe odločanja o vlogi za oprostitev plačila nadomestila upoštevajo poleg vlagatelja, pa je treba uporabiti 10. člen ZUPJS.
Če je občinski odlok kot podzakonski predpis v nasprotju z zakonsko določbo, ga pri odločitvi ni mogoče uporabiti (institut exceptio illegalis), saj morajo biti po tretjem odstavku 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni, na ustavo in zakon pa so upravni organi vezani tudi v okviru legalitetnega načela iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS.
Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 11, 12.
rudarska pravica - način določanja plačila za rudarsko pravico
Tožeča stranka, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, je bila seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije. Zato je tožena stranka utemeljeno izdala odločbo o odmeri rudarske sanacnine, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca.
Bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova zagotavljanja sredstev za sanacijo pridobivalnega prostora, ni več veljavna, kar pomeni, da je imela toženka utemeljen razlog za izdajo odločbe, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali z nakazilom denarnih sredstev na račun EKO sklada v Uredbi ni predvidena.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - izjava o sprejemu ponudbe - sklenitev pravnega posla
Pravni posel je sklenjen, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejel ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer pa mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Morebitna drugačna volja strank ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.
ZDoh-2 člen 16, 16/3, 48. ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 76.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz dejavnosti - opravljanje dejavnosti - gradbena dejavnost - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki
Davčni organ pravilno zaključuje, da tožnik ni predložil nobenega dokumenta, ki bi dokazoval resničnost in realnost terjatev navedene družbe do davčnega zavezanca iz naslova malomarno opravljenih gradbenih storitev. Zato mu pravilno ni priznal navedenih odhodkov med davčno priznanimi odhodki za leto 2012.
Zgolj zneski, brez konkretnih dejstev, ki bi te zneske opravičevali, ne zadostujejo za zaključek, da je davčni zavezanec opravil gradbena dela pomanjkljivo ter da je zato bil neposredno odškodninsko odgovoren ter posledično imel zatrjevane odhodke, ki bi se morali šteti kot davčno priznani odhodki.
večstanovanjska stavba - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - skrajšani postopek
Pristojnosti upravnega organa v postopku odločanja o vpisu spremembe upravnika v registru so omejene zgolj na formalno presojo izpolnjevanja pogojev. Odločitev o spremembi upravnika je namreč odvisna izključno od volje etažnih lastnikov. Zato lahko stvari, iz registra izbrisani upravnik, svoj pravni interes v postopku varuje le v omejenem obsegu - to je v okviru presoje izpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in v okviru zahteve po izteku minimalno določenega trimesečnega odpovednega roka.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - zdravstvena dejavnost - poseg v konstrukcijo - parkirna mesta - pravni interes
Po presoji sodišča je prvostopni organ pravilno umestil nameravano dejavnost stranke z interesom med podjetje z visoko tehnologijo z (med drugim) registrirano dejavnostjo: razvoj, proizvodnja in trženje novih tehnologij, tehnološko zahtevnih izdelkov in storitev z visoko vsebnostjo znanja.
Umestitev dejavnosti stranke z interesom pod namembnost tehnološko podjetništvo zadošča za ugotovitev o skladnosti dejavnosti stranke z interesom z dopustno namembnostjo.
Drugi tožnik ni pojasnil, v čem se kaže njegov pravni interes v zvezi z ustrezno zagotovitvijo zadostnega števila parkirnih mest, saj ga nedvomno ni mogoče šteti za nosilca javnega interesa. Kot zasledovanje slednjega (tj. javnega interesa) pa je ta ugovor mogoče tudi identificirati.