razveljavitev sodbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - povrnitev škode - odgovornost upravljalca pokopališča
Ne zadostuje ugotovitev, da je tožena stranka na splošno odgovorna za red na pokopališču. Ugotoviti je treba, če je zavarovanec tožene stranke (upravljalec pokopališča) z opustitvijo prekršil katero od svojih konkretnih obveznosti v zvezi s praznjenjem zabojnikov in vzdrževanjem reda okrog njih.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - revizija - dovoljenost revizije
Ker je tožbeni zahtevek postavljen zgolj smiselno, ne pa z zneskom, vrednost spornega predmeta pa ni označena, revizijsko sodišče zaključuje, da si tožeča stranka z opustitvijo postavitve denarnega zahtevka oziroma vsaj označitve vrednosti spornega predmeta, predvsem pa z izračunom vrednosti spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (drugi odstavek 382. člena ZPP), ni zagotovila pravice do revizije, saj niti v tožbi, niti do konca pravde, niti v reviziji ni navedene nobene vrednosti spornega predmeta, še zlasti ne take, ki bi glede na določbe 382. člena ZPP dovoljevala vložitev revizije.
razporejanje delavcev - plačilo odškodnine - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP je tudi v tem, da je sodišče zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi protizakonite razporeditve, istočasno pa je odločitev v zvezi s temeljem oziroma odločanje o razporeditvi vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To pa pomeni, da je o odškodnini zaradi protizakonite razporeditve odločalo prej kot o zakonitosti razporeditve same, kar je nelogično, zaradi česa sodbe v tem delu tudi zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
ZDR (1990) člen 36f, 36f/3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - plače in drugi prejemki - odpravnina
Delodajalec je dolžan plačati delavcu, ki je v organizaciji zaposlen najmanj dve leti, odpravnino, razen če mu je bila zagotovljena zaposlitev v drugi organizaciji ali če se mu dokupi delovno dobo.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 62.ZLPP člen 25a, 25a/1.ZOR člen 277. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - znižanje plače - uveljavitev razlike znižane plače v lastninskem preoblikovanju podjetij - postopek s potrdili
Ob upoštevanju veljavnih predpisov je (bilo) dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji zakona ali kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (KPČBML - Uradni list RS, št. 12/91) je v 62. členu določala, da je bilo pod določenimi pogoji možno znižanje plač. Znižanje je bilo dovoljeno za omejen čas in največ za 20 %. Po poteku tega roka je bilo treba razloge za znižanje plač ponovno preučiti in o morebitnem podaljšanju obvestiti delavce. Razlike tako zmanjšanih plač je bilo možno v skladu z določbo 25. a člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP - Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) uveljaviti pri interni razdelitvi delnic ter vplačilu delnic za notranji odkup, na podlagi potrdil. Postopek s potrdili, ki so bili podlaga za sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetja je bil določen z Uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uradni list RS, št. 59/93), ki je tudi določala, da se zneski razlik plač revalorizirajo v skladu z mesečnimi zneski rasti cen na drobno. Tožena stranka je dobila soglasje pristojnega ministrstva za izdajo potrdil delavcem na podlagi neizplačanega dela neto plač.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - plače in drugi prejemki - sodni postopek - dokazovanje z izvedencem - opustitev ustnega obravnavanja izvedenskega mnenja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče vodi dokazovanje z izvedencem in mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja (tudi v zvezi z možnimi ugovori strank), stranke pa lahko (z dovoljenjem predsednika senata) izvedencu tudi neposredno postavljajo vprašanja (drugi odstavek 302. člena ZPP). Opustitev ustnega obravnavanja izvedenskega mnenja že sodišču ne da možnosti pridobitve dodatnih pojasnil, strankam pa ne omogoči uresničitve pravic oziroma možnosti, ki jim jih v zvezi z razčiščevanjem dejanskega stanja dajejo določbe pravdnega postopka, s tem pa vsekakor lahko vpliva na pravilnost pa tudi zakonitost sodbe. Zato po mnenju revizijskega sodišča opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja v spornem primeru predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija.
ZDR (1990) člen 14.ZOsn člen 135, 137. ZTPDR člen 10, 10/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - izbira med kandidati
Svet šole lahko izbere kateregakoli kandidata, ki pogoje izpolnjuje. Ker gre torej za prosto izbiro med kandidatoma, ki sta oba izpolnjevala razpisne pogoje (137. člen ZOsn).
ZPP (1977) člen 4, 8, 354, 354/2-13, 373.ZPP člen 498, 498/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - pravdni postopek - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zmotno uporabilo materialno pravo, ker je premalo upoštevalo tehtne olajševalne okoliščine v zvezi s tožnikovo disciplinsko kršitvijo. Ni bilo dovolj upoštevano, da so bile razlog za tožnikovo ravnanje zdravstvene težave.
ZDSS člen 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3.URS člen 22. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - postopek v individualnih delovnih sporih - nezakonita odločitev delodajalca - možne odločitve sodišča
V 24. členu ZDSS so določeni glede na naravo kršitve načini odločitev delovnega sodišča, kadar ugotovi, da je odločitev ali ravnanje delodajalca, zoper katero se uveljavlja sodno varstvo, nezakonito. V 2. točki 1. odstavka je vsebovano pooblastilo sodišču, da razveljavi odločitev in samo odloči o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca. To pomeni, da je meritorna odločitev prepuščena fakultativni presoji sodišča, samo v primeru iz 3. odstavka 24. člena omenjenega zakona je takšen način odločitve po zakonu obvezen.
starostna pokojnina - pravica do pokojnine priznana delavcem, s krajšo pokojninsko dobo - odmera pokojnine
Pravica do pokojnine je torej delavcem iz 2. odstavka 108. člena Zakona o obrambi priznana s krajšo pokojninsko dobo kot jo kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določajo splošni predpisi in brez starostne omejitve za priznanje te pravice. Izhodišče za odmero pokojnine osebam iz omenjenega zakona predstavlja pokojninska osnova, izračunana od povprečnih plač v zadnjem koledarskem letu, torej ne kakršnihkoli zaporednih desetih let zavarovanja po 1.1.1970, kot to določa 1. odstavek 43. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
To pa ne pomeni, da je s tem določilom upravičencem iz 2. odstavka 108. člena Zakona o obrambi zagotovljena tudi ugodnejša višina pokojnine.