prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pomanjkanje razlogov
V kolikor tožena stranka v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je tako izpodbijanje neupoštevno. Tožena stranka s trditvami, da dobavnica z njene strani ni bila podpisana, in da blaga ni prejela, dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, zato so te navedbe neupoštevne.
Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (111. člen ZDR) mora biti izpolnjen tudi pogoj, določen v 1. odstavku 110. člena ZDR - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Navedene okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi glede na to, kako je kršitev vplivala na razmerje strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno.
ZOR člen 438, 438/2, 438, 438/2. ZNVP člen 35, 35/3, 65, 65/1, 35, 35/3, 65, 65/1.
pogodba o odstopu terjatve - izpolnitev obveznosti odstopniku - prenos delnic
Na veljavnost izpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke družbi U. GmbH, glede na določilo 2. odst. 438. čl. takrat veljavnega ZOR, pogodba o odstopu terjatve z dne 16.2.2000 ni imela učinka, ker je tožena stranka svojo obveznost že izpolnila odstopniku preden je bila obveščena o odstopu.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - uporaba določb zpp o izvedencih - nova dejstva in dokazi
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - nepopolna vloga
V obravnavanem primeru je predmet pritožbe sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to ugovor drugodolžnice zavrglo. Drugodolžnica teh ugotovitev sodišča v vloženi pritožbi sploh ne izpodbija, pač pa poudarja, da ni nosilka obveznosti. To niso razlogi, iz katerih bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o zavrženju ugovora.
Res je, da je storilec dne (in ne kot navaja v svoji pritožbi) na Pošti oddal pismeno sporočilo imenovano "opravičilo" na vabilo za zaslišanje za dne ob uri zaradi že planiranih neodložljivih obveznosti za ta dan. Takšnega sporočila pa prvostopno sodišče utemeljeno ni štelo za opravičilo, saj za opravičilo ni dovolj, da obdolženec samo navede, da se vabilu ne more odzvati brez navedbe vzroka, ali da navede kak neopravičljiv vzrok (neodložljive obveznosti), ampak mora biti vzrok za neudeležbo pri zaslišanju objektivno opravičljiv (bolezen ali kakšna druga nepremagljiva ovira, zaradi katere se ne more odzvati na vabilo), ter ga mora tudi sporočiti sodišču, ki upravičenost izostanka kršitelja presoja ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline, saj postopek z zahtevo za sodno varstvo uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti kršitelja in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka, ter mu udeležba v postopku nikakor ne more biti v nesorazmerno breme ob dejstvu, da se je na vabila sodišča treba odzvati, kot je treba presojati tudi dejanske, stvarne in utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi se vlagatelj zahteve za sodno varstvo ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem.
elementi odškodninske odgovornosti - specialni civilni delikt - hrup, ki presega normalne meje
V predmetni zadevi ni podana podlaga iz 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kajti predvajanje glasbe v diskoteki ni nedopustno ravnanje, saj je za svoje delovanje tožena stranka imela dovoljenje. V predmetni zadevi gre zato za primer tako imenovanega "specialnega" civilnega delikta, ko iz sicer dovoljenega ravnanja izvira nedopustna škoda, tak primer pa ureja 3. odst. 156. člena ZOR.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - soodgovornost - pešec na rolerjih - avtomobilist
Poleg tega, da je pri odločanju o soodgovornosti tožnika treba upoštevati veliko tveganje za nastanek škode, ki ga prinaša uporaba motornih vozil, je treba upoštevati tudi, da je voznik dovoljeno hitrost prekoračil za 40 km/h, pri čemer bi nesrečo lahko preprečil, če bi vozil s predpisano hitrostjo. Voznik avtomobila je pravočasno videl tožnika na rolerjih, mogel in moral bi računati s tem, da lahko pride do nenadne spremembe smeri njunega gibanja in bi moral hitrost prilagoditi tem okoliščinam. Če namreč udeleženec v prometu v konkretnih okoliščinah lahko pričakuje oziroma predvideva napačno ravnanje drugega, mora storiti vse, da nastanek škode prepreči . Voznik avtomobila pa tega ni storil, ampak je vozil celo nad dovoljeno omejitvijo.
Res je, da je treba posledice instinktnega odziva pripisati ravnanju tistega, ki je odgovoren za nastanek takšne situacije. V tožnikovem primeru sta nevarno situacijo povzročila oba: tako tožnik kot voznik avtomobila, zato tudi posledic tožnikovega instinktivnega ravnanja ni mogoče pripisati le vozniku avtomobila.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4.
priposestvovanje - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka druga oseba. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim oz. se nanj lahko sklicuje samo tisti, ki ni vedel, ali ni mogel vedeti, da se izvenknjižno stanje ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem.
stroški postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave
Tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice.
Sodišče prve stopnje je za ugotavljanje dejstva izvedlo druge dokaze, na podlagi katerih je, imelo dovolj podlage za odločitev, to je tudi obrazložilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi v katerih ni nasprotij.
ZD člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pravni interes
Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava in obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma - izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83, str. 31). Glede na to z razveljavitvijo sklepa o dedovanju, v katerem je v skladu z zahtevo iz 3. odstavka 214. člena ZD naveden dedni dogovor, ni razveljavljen tudi dedni dogovor kot pogodba med dediči. Sodišče prve stopnje je torej napačno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo za razveljavitev dednega dogovora.
Ničnostni zahtevek se uveljavlja s t. i. ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave. S slednjo se pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje oziroma odpravlja, kar je močnejša oblika pravnega varstva kot ugotovitvena tožba, ki zgolj ugotavlja obstoj/neobstoj pravnega razmerja. Če bi sodišče tožniku, ko bi ta uveljavljal šibkejše pravno varstvo (tj. z ugotovitveno tožbo), nudilo močnejše pravno varstvo (tj. izdalo oblikovalno sodbo), bi s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, kar bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti.
Tožnik, ki trdi, da je zakonec brez njegovega soglasja razpolagal s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, mora tožbo vložiti najkasneje v treh let od dne, ko je bila sklenjena pogodba, s katero je stvar iz njunega skupnega premoženja prešla v pravno sfero tretje osebe, sicer to pravico izgubi.
ZZZDR člen 103, 123, 103, 123. ZPP člen 212, 340, 212, 340.
preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza
Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da bi povezanost med boleznimi toženke in neizpolnjevanjem šolskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec, katerega pa tožena stranka ni predlagala v tem postopku. To načeloma sicer drži, vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je toženka predlagala poleg vpogleda v medicinsko dokumentacijo (katere sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo), zaslišanje njenega zdravnika dr. A.V., ki je izvedena priča. Izvedena priča, to je zdravnik, pa bo lahko povedal, če so bolezni, za katero toženka trdi, da jih ima, objektivna ovira pri izpolnjevanju študijskih obveznosti.
ZZZDR člen 12, 20, 12, 20. ZPP člen 184, 184. ZMZPP člen 90, 91, 92, 90, 91, 92.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dopolnitev tožbe - plačilo varščine za pravdne stroške
Utemeljen pa je očitek obeh pritožni, ali je obstajala okoliščina, zaradi katere bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med tožnico in pokojnim M. S. neveljavna. Gre namreč za vprašanje, do kdaj je tožnica bila v zakonski zvezi z drugo osebo.