Institut posebne revizije predstavlja pravico manjšinjskega delničarja, z uresničitvijo katere mu je omogočena kontrola nad vodenjem posameznih poslov uprave v družbi. Vzrok za domnevo kot predpostavka za utemeljitev predloga se mora torej nanašati na nepoštenost ali kršitev zakona ali statuta delniške družbe, storjeno s strani uprave družbe. Sklicevanje na nezakonito ravnanje uprave odvisne družbe, ki naj bi bilo v tem, da ni izdelala poročila po 1. odstavku 478. člena ZGD v tem smislu ne zadostuje.
Utemeljevanje vzroka za domnevo o nezakonitosti na strani nasprotnega udeleženca v tem, da naj bi bila konsolidirana letna poročila nasprotnega udeleženca nepopolna zaradi odsotnosti poročila odvisne družbe iz 1. odstavka 478. člena ZGD pa pomeni zatrjevanje okoliščin, ki so lahko podlaga za izredno revizijo v smislu 2. točke 1. odstavka 74. člena Zakona o prevzemih oziroma 2. točke 1. odstavka 322. člena ZGD-1. Ker je zakon to vprašanje uredil s posebno manjšinsko pravico, uveljavljanje katere je vezano na druge predpostavke, teh okoliščin ni mogoče utemeljevati kot podlago za imenovanje posebnega revizorja po 67. členu Zakona o prevzemih oziroma 318. člena ZGD-1.
V tretjem členu Pogodbe se je pravna prednica tožeče stranke (očitno) v razmerju do pravne prednice tožene stranke odpovedala možnosti, da poslovne prostore odda v najem in se poleg tega zavezala, da bo te prostore uporabljala za pisarniško dejavnost opravljanja nalog socialnega skrbstva, varstva in enotne evidence socialnovarstvenih pravic. Te omejitve, ki obenem opredeljujejo vsebino pravice uporabljanja tožeče stranke, po prepričanju pritožbenega sodišča izključujejo možnost razumevanja, da je tožeča stranka na spornih poslovnih prostorih imela pravico uporabe, ki je bila lahko predmet vknjižbe na nepremičninah v družbeni lastnini Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. SRS 43/73) in ki je zato veljala za "knjižno pravico". Vsebino pravice uporabe kot upravljalsko upravičenje na sredstvih v družbeni lastnini je namreč opredeljevala dolžnostna vezanost, ki je izhajala iz narave in namena sredstva samega (2. odst. 231. čl. Zakona o združenem delu; v nadaljevanju ZZD). Omenjeno opredeljevanje vsebine pravice upravljanja z omejevanjem pravic razpolaganja v Pogodbi pa je po razumevanju pritožbenega sodišča prav zato nezdružljivo s pojmom pravice uporabe.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved - bolniški stalež
Če delavec delodajalca ni obvestil o tem, da mu je priznan bolniški stalež, to ne predstavlja hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi bilo mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - poskusno delo
Dejstvo, da delavec ne opravi strokovnega izpita, samo po sebi ni razlog za negativno oceno poskusnega dela.
Sodišče ob presoji zakonitosti odpovedi preverja obstoj odpovednega razloga, ki ga je delodajalec navedel v odpovedi, ne more pa ugotavljati, ali je bil podan kak drug odpovedni razlog.
sindikalni zaupnik - odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delavec pridobi status sindikalnega zaupnika ne glede na strinjanje delodajalca z njegovo izvolitvijo. V primeru sklenjene pogodbe med delodajalcem in sindikatom, v kateri je določeno število sindikalnih zaupnikov, pridobijo ti sindikalni zaupniki status zaščitenih delavcev po 113. členu ZDR z dnem obvestila delodajalca, da so bili izvoljeni za sindikalne zaupnike.
Predpostavka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 1. odstavku 118. člena ZDR je predlog tožnice, ki je namesto reintegracije zahtevala izplačilo odškodnine. Takšnega predloga ni mogoče enačiti z izredno odpovedjo delavca po 112. členu ZDR. Tožnici je na podlagi 1. odst. 118. člena ZDR na podlagi sodbe sodišča prenehala pogodba o zaposlitvi, prisojena ji je bila tudi odškodnina po pravilih civilnega prava. Citirana določba pa ne daje podlage za plačilo odpravnine, do katere je upravičen delavec v primeru odpovedi delavca po 2. odstavku 112. ter 109. členu ZDR.
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
navidezna pogodba - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Na podlagi zahtevka, naj sodišče pogodbo razveže zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določilo prvega odstavka 2. člena ZPP.
nezgodno zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja - vzročna zveza - domneva
Če splošni pogoji določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah, potem pa je nad to stopnjo alkoholiziranosti določena neizpodbojna pogodbena domneva o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca. Pogodbeno besedilo namreč ne vsebuje ekskulpacijskih razlov za izpodbojnost te domneve, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL51635
ZZZDR člen 113, 213. ZNP člen 35. ZIZ člen 226. ZPP člen 108. OZ člen 134.
spor o izvrševanju roditeljske pravice - soglasje za medicinski poseg - nepravdni postopek - procesne predpostavke - odločanje v pravdnem postopku - kolizijski skrbnik - zastopanje otroka v pravdi - aktivna legitimacija otroka - pasivna legitimacija v postopku izdaje začasne odredbe
Za odločanje o sporu glede izvrševanja roditeljske pravice je pristojno okrožno sodišče, odloča v nepravdnem postopku in odločbo izda v obliki sklepa.
Predložitev dokazila CSD, da sta se starša poskušala o spornih vprašanjih sporazumeti pred CSD, ne predstavlja t. i. posebne procesne predpostavke, zaradi pomanjkanja katere bi bilo sojenje nedopustno. Vloga, ki ji manjka dokazilo CSD, je formalno pomanjkljiva in sodišče mora v tem primeru ravnati skladu z 108. členom ZPP.
Otrok je sposoben biti stranka, v skladu s 107. členom ZZZDR pa ga zastopata starša. Ko pa se v postopku izkaže, da drugi od staršev z aktom zastopanja prvega od staršev ne soglaša, mora sodišče oceniti, ali se z vloženim predlogom oziroma tožbo rešuje vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Če gre za takšno vprašanje, mora sodišče predhodno, brez prekinitve postopka, odločiti o sporu med staršema v skladu z določbo 113. člena ZZZDR. Postavitev kolizijskega skrbnika v tem primeru ne pride v poštev, saj se ta po 213. členu ZZZDR postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom. V navedenih primerih pa gre za spor med staršema glede izvrševanja roditeljske pravice.
ZZZDR v 113. členu ZZZDR ne daje podlage za aktivno legitimacijo otroka. Otrok bi lahko uveljavljal pravno varstvo na podlagi 134. člena OZ.
Za izdajo začasne odredbe je vselej pasivno legitimiran tisti, zoper katerega ima upnik terjatev, ta je tudi stranka postopka. V citiranih določbah ZIZ tako ni podlage za izdajo začasne odredbe zoper katerokoli drugo osebo, razen zoper dolžnico, niti ni podlage za določitev kazni drugim osebam.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera
Zgolj okoliščina, da je v letu 1956 prišlo do nacionalizacije nepremičnine ter je bila ta vpisana kot družbena lastnina in da tožeča stranka glede tega ni storila ničesar, da bi to izpodbila, še ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je dobra vera na strani tožeče stranke in njenih pravnih prednikov bila podana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožnik postal lastnik sporne nepremičnine na podlagi zakona že preden je-le ta na podlagi nacionalizacije postala družbena lastnina.
povzročitev škode na stanovanju - odstranitev škodne nevarnosti
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.
v konkurenci lastninskega upravičenja obdarjencev, od katerih vsi niso dobroverni pridobitelji, močnejšo lastninsko pravico tisti dobroverni pridobitelj, čeprav je slaboverni že dosegel zemljiškoknjižni vpis.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - razlog za umik tožbe - nujni sposporniki
Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. V skladu s tem pravilom pa razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1, 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1. ZPP člen 353, 353.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - solastni delež na stanovanju
V skupno premoženje pravdnih strank je spadal osebni avto, ki ga je toženec kupil v času izvenzakonske skupnosti, ne pa stanovanje, ki ga je kupil po razpadu te skupnosti. Ni pomembno, ali je kupnino za stanovanje pridobil s prodajo skupnega avtomobila. Nakup stanovanja po prenehanju izvenzakonske skupnosti je predstavljal toženčevo odločitev, ki ne more biti ne v škodo, ne v korist tožnici.
ZOR člen 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4, 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - cesija terjatve iz naslova stroškov prevoza
da gre v danem primeru nedoletnemu tožniku enotna odškodnina za vso nepremoženjsko škodo, saj gre za hude nepremoženjske škode, ki se prelivajo in druga drugo med seboj pogojujejo, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče in tudi ob dejstvu, da bo tožnik kmalu vstopil v najstniško obdobje, ko bodo zanj vse škode še večje duševno trpljenje in med seboj prelivajoče in jih bo doživljal kot kvalitativno celoto.
seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji - izguba zavarovalnih pravic
Dejanske okoliščine o tem, da je ob sklepanju zavarovalne police toženec prejel zavarovalne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, je tista bistvena okoliščina, od obstoja katere je odvisna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru.
ZOR člen 379, 379. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 350, 350/2, 365-2, 366, 350, 350/2, 365-2, 366.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - razsojena stvar - zastaralni rok
je predvsem mogoče uveljavljati ponovno izvršbo na podlagi iz tega izvršilnega naslova še neizterjani del terjatve, kot je v zadevi primer, saj je bila terjatev, ki se izterjuje, ugotovljena z že citirano pravnomočno sodbo z dne 26.05.1998. Od njene pravnomočnosti do vložitve predmetnega izvršilnega predloga pa še ni potekel 10-letni zastaralni rok za izterjavo tam dosojene terjatve, ki se delno sedaj izterjuje (člen 379 tedanjega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
ZS člen 101, 101. ZIZ člen 270, 270. ZPP člen 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482, 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost v gospodarskih sporih - začasna odredba pred začetkom spora
V skladu z določbo 101. člena Zakona o sodiščih so okrožna sodišča stvarno pristojna za odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih.