ZFPPIPP člen 60, 103, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
stečajni postopek - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev - pravna podlaga za terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v prijavi terjatve za vse prijavljene terjatve navedla, da gre za neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije. Ali je kot taka zapisana v prijavi ali ne, ni pomembno. Pravno naravo terjatve je namreč mogoče ugotoviti le iz opisa dejstev in iz priloženih dokazov k prijavi terjatve.
Na podlagi dejstev, ki jih je upnica navedla v prijavi in dokazov, ki jih je k prijavi priložila, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da je prijavila eno terjatev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Že iz uvodnega stavka o pripojitvi dveh družb k dolžniku in iz priloženih listin izhaja, da je v prijavi zajetih več terjatev, ki temeljijo na različnih seznamih izvršilnih naslovov, izdanih zoper tri pravne osebe. Zgolj na podlagi dejstva, da se je določena pravna oseba pripojila k stečajnemu dolžniku, terjatve zoper njo ni mogoče skupaj s terjatvijo zoper dolžnika opredeliti za eno terjatev, če ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Iz priloženih listin pa ne izhaja, da vsi seznami izvršilnih naslovov temeljijo na enaki pravni podlagi. Nekateri seznami izvršilnih naslovov temeljijo na odločbah o davčnem inšpekcijskem pregledu, nekateri na odločbah o odmeri davka na nepremičnine, nekateri pa na obračunu DDV. Že na podlagi navedenih dejstev izhaja, da je imela upnica do stečajnega dolžnika ne le eno, pač pa več terjatev.
Ker je nadomestilo nagrade za preizkus terjatev odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev in v zvezi s tem posredno tudi z obsegom dela, ki je potreben za preizkus vsake od teh terjatev, upnica glede na neizpodbite razloge sodišča prve stopnje o ugotovljenem številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev upnikov neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.
ZFPPIPP člen 384, 384/6-2, 399, 399/2-1, 399/2-2, 400, 400/2. URS člen 14, 14/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti - upoštevanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je zakonodajalcu že naložilo presojo zakonske ureditve glede desetletnega obdobja nedovoljenosti odpusta, hkrati pa sklenilo, da se obstoječa zakonska ureditev še naprej uporablja do tedaj, ko bo zakonodajalec ta vprašanja celovito pretehtal na novo. To pa pomeni, da je treba tudi v sedaj obravnavani zadevi upoštevati, da se še naprej uporablja obstoječa zakonska ureditev.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 172, 172/1, 172/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - zagovor
Stališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
plačilo razlike plače - povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati
Na podlagi 22e. člena ZSPJS javnemu uslužbencu ne pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če (tudi če je opravljal dela in naloge drugega delovnega mesta) ne presega pričakovanih rezultatov. Okoliščina, da javni uslužbenec opravljala dela in naloge drugega, a enako vrednotenega delovnega mesta, sama po sebi ne utemeljuje pravice do dela plače, o katerem govori 22.e člen ZSPJS.
DAVKI - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038658
Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17. OZ člen 16, 30, 82, 378. ZD člen 32.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - podedovano premoženje - davčne obveznosti - predmet obdavčitve - zavezanec za davek na dediščino - zavezanec za davek na promet nepremičnin - davek na nepremičnine - davek na dobiček iz kapitala - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek - sporna določba pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - soglasje volje strank - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - odvetnik kot priča
Sporna določba dednega dogovora navaja dve skupini davčnih obveznosti, to je davčne obveznosti v zvezi z odmero davka na kapitalski dobiček in morebitne druge davke v zvezi z dedovanjem nepremičnin. Po ugotovitvi, da je bil skupen namen pogodbenih strank doseči delitev tako eventualne toženkine kot tudi eventualne tožnikove davčne obveznosti v zvezi z dedovanjem nepremičnin, navedenih v sporni določbi dednega dogovora, ni utemeljeno stališče, da zaradi neskladja volj njun dogovor ni bil sklenjen.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Ni potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve (pravilneje dolga). Če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek.
Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje še dodatne razbremenitve. Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno, se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
lastnost zavarovanca - družbeniki
ZPIZ-2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena ZMEPIZ-1.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - psihiatrično izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00038619
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 15, 15/2, 15/2-2, 23, 25, 25/4. OZ člen 3, 8, 58, 846, 846/3. ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 334, 342, 342/2, 342/3.
nepremičninsko posredovanje - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - oblika pogodbe - pisna oblika - dejanski obseg opravljenih storitev - posredniška provizija - ugovor previsoke provizije - znižanje provizije - pogajanja - obvestilo o odstopu - načelo enake vrednosti dajatev - načelo pogodbene svobode
Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije.
Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju.
Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožena stranka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1. Ta določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Odločilno je, da je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena. Dogovor o uskladitvi višine plač in sklep uprave, tudi če bi imela naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge pravne podlage, ki bi drugače določala višino njene plače kot sklenjena pogodba o zaposlitvi.
združitev kazenskih postopkov - enoten postopek - obdolženec - zagovornik - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ustavitev kazenskega postopka - sklep o ustavitvi postopka - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - brezplačna pravna pomoč - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP.
Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pravice po določbah ZPIZ-2, torej tudi pravica do nadomestila za invalidnost, se lahko pridobi le v primeru, če je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti (tretji odstavek 396. člena ZPIZ-2). Ker pri tožnici omenjeno ni bilo izkazano, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039186
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bil zaradi delovne naloge, ko je moral tožnik dnevno skrbeti za vozilo (tj. pregled vozila, vžig vozila, pregled tekočin v vozilu), v skupnem trajanju od pol ure do ene ure dnevno, tudi na sicer predviden prost dan, prekinjen njegov tedenski počitek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bila naloga nujna, ker je moralo biti vozilo v vsakem trenutku pripravljeno za uporabo, vozila pa so bila stara in so kot taka potrebovala še toliko večjo skrb glede vzdrževanja. Pritožbene navedbe, da je šlo pri tem zgolj za manjši obseg dela, niso relevantne, bistveno je, da tožena stranka tožniku ni omogočila koriščenja tedenskega počitka v trajanju neprekinjenih 24 ur. Počitek mora biti neprekinjen, delavec mora biti 24 ur neprekinjeno prost vseh delovnih obveznosti. To pa tožniku ni bilo zagotovljeno.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - dostop do nepremičnine - dejanska posest - dobrovernost posestnika - motilno dejanje - uporaba dovozne poti - nasutje dovozne poti - vzpostavitev v prejšnje stanje - dokazni predlog - izjava priče - prosta presoja dokazov
Motilno dejanje nasutje peska na pot, s čimer je bila preprečena njena uporaba, nedvomno pomeni motenje, dejanje pa je bilo tudi samovoljno in protipravno.
ZIZ člen 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 213.
ugovor - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - odgovor na ugovor - ugovor zastaranja - dokazi in izvajanje dokazov - informativni dokaz
Ugovor, v katerem je pritožnik (dolžnik) navedel, da je obveznost plačal in predlagal lastno zaslišanje, ni obrazložen. Zatrjevano dejstvo mora biti konkretizirano - ne zadošča le zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (obveznost sem izpolnil s plačilom). Konkretizacija trditve o plačilu je pomembna tudi zaradi časovnih omejitev pravno pomembnih trditev iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na popolno odsotnost pravno pomembnih trditev in neprimernost predlaganega dokaza (zaslišanje dolžnika). Dokazni predlog je bil dan v informativne namene, zato ga sodišče upravičeno ni izvedlo.
Upniku je treba vročiti v odgovor le obrazložen ugovor, zato sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane relativno bistvene kršitve določb postopka, ko je odločilo, ne da bi ugovor vročilo upniku v odgovor.
ZFPPIPP člen 221f, 221f/2, 221f/6-2. ZPP člen 142, 142/4.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - dopolnitev nepopolnega predloga - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Sklep je bil dolžniku vročen s fikcijo vročitve, kar izhaja iz povratnice v spisu, pripete k navedenemu sklepu. S tem se šteje, da je bil dolžnik z vsebino sodne pošiljke seznanjen. Fikcija vročitve namreč ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek
Vrednost nepremičnine je objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Tisti, ki zgradbo izboljša, lahko od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin.
Tožnica zatrjuje, da je nagib, zaradi katerega je bila sklenjena darilna pogodba, torej, da bo toženec na stara leta zanjo skrbel, tako pomemben, da je ta prerasel v kavzo. Iz odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 218/2017 izhaja, da OZ v 39. členu ničnost v zvezi s kavzo pogodbe veže le na okoliščino, ko dopustne podlage ni bilo ob sklenitvi pogodbe in ne tudi, če bi ta odpadla kasneje, to je že po njeni sklenitvi oziroma celo po izpolnitvi. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v citirani odločbi, je OZ sistemsko in vsebinsko celovito uredil preklic darilne pogodbe, vendar ničnosti kot najstrožje sankcije v nobenem primeru ne predpisuje. Tudi če je razlog, zaradi katerega naj bi tožnica tožencu izročila znesek 154.000 EUR, po realizaciji sklenjene darilne pogodbe odpadel (po tožničini trditveni podlagi najkasneje v letu 2015, ko naj bi z tožencem poskušala navezati stik tožničina vnukinja, torej 8 let po zatrjevani sklenitvi darilne pogodbe), pogodba zaradi tega še ni nična.