ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pavšalni ugovori - pojem protispisnosti
Prilagoditev cene storitev indeksu rasti cen življenjskih potrebščin je bila med strankama dogovorjena v VII. členu pogodbe, torej je tožeča stranka podlago za povišanje cen imela. Glede dejstev v zvezi z ugovorom višine računov pa gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - tuja pravna oseba kot tožena stranka - vročanje - vročitev tožbe - vročanje v tujino - nepravilna vročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
ZST-1 tarifna številka 9641. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - ugovor zoper plačilni nalog
Gre za pritožbo, ki ni posebej taksirana, ni pa takse prosta. ZST-1 za takšne primere v taksni tarifi št. 9641 predpisuje plačilo takse v višini 30,00 EUR.
ugovor zoper sklep o izvršbi - povprečenje - nerazumljiv izrek - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršitev sodbe delovnega sodišča - delno plačilo dolga - relevantni ugovorni razlogi
Stališče sodišča prve stopnje in sodne prakse je, da je temeljno načelo ZDoh-2, da gre pri dohodnini za letni davek, ki se odmerja glede na prejemke v enem (odmernem) letu. V 120. členu ZDoh-2 pa je določena izjema: dohodki iz delovnega razmerja, vključno z zamudnimi obrestmi, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let nazaj, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, obdavčijo pa se po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.
Pri izplačilu prejemkov, ki so izplačani na podlagi sodne odločbe, gre iz davčnega vidika za izredne dohodke, ki v določenem letu praviloma znatno povečajo letno davčno osnovo zavezanca. Navedeno za davčnega zavezanca pomeni dodatno davčno obremenitev v letu, v katerem mu je odmerjena dohodnina. Da pa osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale v več preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti, je uzakonjen institut povprečenja.
terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - zavezanec za plačilo - obveznost etažnega lastnika - procesna napaka sodišča - napaka v izreku prvostopenjske odločbe - vsebinska napaka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnega lastnika (119. člen SPZ). Toženec je po podatkih zemljiške knjige lastnik stanovanja. Dejstvo, da to stanovanje zaseda druga oseba in da toženec stanovanja v obdobju, ki ga zajema tožbeni zahtevek, zato ni mogel uporabljati, se tožnikov ne tiče.
V izreku sodbe se je primerila procesna napaka, zaradi katere izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in obrazložitvi sodbe. Sodišče je namreč tožencu naložilo, da mora dolgovani znesek plačati tožeči stranki, ki jo predstavlja skupaj sedem tožnikov, hkrati pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov D. D. in J. J., ker je ugotovilo, da nista etažna lastnika. Glede na obrazložitev sodbe je jasno, da toženec dolguje plačilo samo ostalim petim tožnikom.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - korekturna dolžnost sodišča - najemnina za stanovanje - napačna odmera - taksa za pritožbo - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - sprememba sklepa
Vrednost spornega predmeta tudi po toženkinem stališču ne bi presegla 20.000,00 EUR. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v okviru svoje korekturne dolžnosti preverjati pravilnosti v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, saj vprašanje njegove stvarne pristojnosti ni bilo aktualno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038925
ZPP člen 287, 287/2. OZ člen 112, 112/1, 247, 247/1.
spor majhne vrednosti - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem namreč stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembna ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 453. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba
Po določbi 451. člena ZPP lahko postopku v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) tožena stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v odgovoru na tožbo. Navedeno pomeni, da lahko tožena stranka v svoji vlogi, ki sledi odgovoru tožeče stranke na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, odgovarja zgolj na navedbe tožeče stranke v prej navedeni pripravljalni vlogi. Po 453. členu ZPP pa je sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.
postavitev sodnega izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - pravna podlaga za odmero stroškov - dogovor - pravilnik - specifikacija računa
Skladno z določbo drugega odstavka 245. člena ZPP sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. V takšnem primeru se stroški in nagrada izvedencu ne odmerjajo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, pač pa je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo.
Pritožbeno sodišče se pri presoji nagrade izvedencu v pravilnost izvedenčevega mnenja ne spušča in ga po vsebini ne ocenjuje, saj to ni kriterij za odmero nagrade. Vendar je treba pritrditi pritožbenim očitkom, da izvedenec računa ni ustrezno specificiral tako glede utemeljenosti zaračunanja posameznih postavk v specifikaciji računa, kot tudi obsega porabljenih ur za posamezne postavke ter višine urne postavke.
padec - delodajalec - varno delovno okolje - delovna nesreča - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - zlom - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je zaradi tožnikovih opustitev (njegove neskrbnosti v zvezi z obveščanjem delodajalca o stanju klančine) po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo njegov soprispevek v višini 10% in je pritožbeno zavzemanje za višji soprispevek neutemeljeno. Iz npr. točk 12., 14., 16. in 17. obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne številne protipravne opustitve delodajalca, ki so pripeljale do obravnavane nesreče. Neutemeljeno je obširno pritožbeno polemiziranje o lastništvu klančine s strani N. d.d., pri čemer je bil delodajalec le najemnik garaž v objektu. Delodajalec je namreč tisti, ki bi moral tožniku zagotoviti varno delovno okolje. V tem delu toženka neutemeljeno problematizira, kdo naj bi bil zadolžen za čiščenje klančine (N. d.d., upravnik). Predmetno klančino so namreč po potrebi čistili delodajalčevi, najemnikovi vozniki (op. na razpolago so imeli celo sol in lopate) in v konkretnem primeru jo je bil tožnik primoran očistiti, da bi lahko opravili svoje delo. Delodajalec mora zagotoviti varno delovno okolje, zato ni mogoče slediti zavzemanju, da ni imel vpliva na delovanje talnega gretja in na režim čiščenja.
Konkretni primer je treba primerjati s podobnimi zadevami, to je z zadevami, v katerih so oškodovanci utrpeli zlome gležnjev (glej npr. hujši zadevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 332/2006 z dne 14.9.2005 in II Ips 39/2005 z dne 24.4.2003) in upoštevaje konkretne okoliščine individualnega primera, med katerimi velja kot bistveno izpostaviti, da tožnik ni utrpel duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in da gre očitno za nekoliko lažji zlom gležnja. Po presoji pritožbenega sodišča znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti 5.000,00 EUR in za strah 1.000,00 EUR, kar znaša skupaj cca. 5,2 PNP.
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka oproščena plačila taks v tem postopku, v ničemer ne vpliva na ugotovitev, da je taksa za predlog, ki so jo plačali predlagatelji, del skupnih stroškov postopka, ki prav tako bremeni vse udeležence postopka (v skladu z njihovimi solastninskimi deleži).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039809
ZPŠOIRSP člen 11. ZPP člen 3, 7, 7/1, 7/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - upravni postopek - pavšalna odškodnina - nepremoženjska škoda - neurejen pravni status - status tujca - denarna odškodnina za duševne bolečine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravica do spoštovanja družinskega življenja - zasebno življenje - trditvena in dokazna podlaga - konkretiziranost navedb - nezatrjevana dejstva - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo samo ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je kršilo ustavno pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave RS ter načelo kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje so bile tožniku v Sloveniji omogočene praktično vse storitve, ki jih je v zvezi s svojim življenjskim udejstvovanjem potreboval. Tožnik je lahko pridobil dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje. V času obstoja delovnega razmerja je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, najem nepremičnin tožniku ni bil onemogočen. Po mnenju pritožbenega sodišča zato že prisojena odškodnina v upravnem postopku v višini 7.350 EUR, upoštevaje načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, pomeni ustrezno nadomestilo za tožnikovo duševno prizadetost in psihične težave v obdobju 147 mesecev zaradi nevšečnosti pri urejanju svojega statusa oziroma dovoljenj za začasno bivanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038144
KZ-1 člen 62, 62/2. ZKP člen 129, 129/1, 506, 506/4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83a, 83a/6. URS člen 22, 156.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - prekluzivni rok - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - epidemija - enako varstvo pravic
Drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ določa samo procesne, ne pa tudi materialne roke, ki ne tečejo v zadevah, ki niso nujne po 83. členu ZS v zvezi s 83.a členom ZS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038230
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. OZ člen 108. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustno sklenjena pogodba - posojanje denarja - pasivna legitimacija - fizična oseba - samostojni podjetnik - pravna subjektiviteta - pravnoorganizacijska oblika - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - gradbena dejavnost - nezapadla terjatev - obročno odplačevanje posojila - odstop od posojilne pogodbe - primeren dodaten rok za odstop - pogodbene obresti - pobotni ugovor - fiktivni računi - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pristnost podpisa - materialno dokazno breme - dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - prekoračitev tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Ne glede na dejstvo, da imata fizična oseba in podjetnik različne identifikatorje (ti so pomembni iz davčnih razlogov, pa tudi z vidika stečajnega postopka), gre ves čas za eno, to je fizično osebo, ter za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in obratno.
postopek v zakonskih sporih - vrsta sodnega postopka - nepravdni postopek - razveza zakonske zveze - pravdni postopek - razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku.
objava popravka - kršitev osebnostne pravice - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugled in dobro ime pravne osebe - neresnična izjava - svoboda izražanja
Ker je bilo s sporno izjavo poseženo v tožnikov ugled in dobro ime, je tožnik v skladu s 178. členom OZ upravičen do povrnitve nepremoženjske škode v obliki objave popravka.
ZIZ člen 38, 38/8.. ZPP člen 165, 165/1, 165/2, 325, 325/1, 332.
izvršilni stroški - prepozno priglašeni stroški - ničnost izvršilnega naslova - pravočasnost ugovora po izteku roka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
V nasprotju s prepričanjem pritožnice tudi ni najti podlage za ponovno odločanje o teh stroških. Čeprav sta bila izvršilna naslova, na podlagi katerih je tekla predmetna izvršba, s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2491/2013, ki je postala pravnomočna 15. 4. 2016, izrečena za nična, dolžnika z ugovorom po izteku roka nista uspela. Sodišče ga je namreč s sklepom z dne 17. 1. 2018 kot prepoznega zavrglo. Oprlo se je na dejstvo, da je bil postopek pravnomočno končan s sklepom z dne 19. 6. 2014, zato ugovor po izteku roka z dne 4. 10. 2017 po 56. členu ZIZ ni več možen. Dolžnika pritožbe nista vložila, zato je sklep 30. 1. 2018 postal pravnomočen.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je toženec kot pravni laik izkazal zadostno stopnjo skrbnosti oziroma je pravilna presoja, da je bil vzrok, zaradi katerega je toženec zamudil rok za odgovor na tožbo, upravičen. Krivda je v njegovi pravni laičnosti in naključju, ki se mu je pripetilo, oziroma v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Toženec je namreč kot pravni laik prošnjo za BPP, katere ugoditev bi mu omogočila uresničitev njegove pravice do sodnega varstva, vložil pravočasno (in jo po pozivu nato še nemudoma dopolnil) in to pri sodišču, ki mu je tožbo vročalo v odgovor s pozivom. Vzrok za toženčevo zamudo roka je zato v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Služba za BPP, ki je namenjena varstvu socialno šibkih, da uresničijo pravico do sodnega varstva, bi namreč morala in mogla vedeti, da je toženčeva zadeva vezana na rok.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - grajeno javno dobro - postavitev novega izvedenca - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pridobitni naslov - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dejanska raba - pretekla raba - prostorski akt
Sodišče prve stopnje pretekle rabe ni upoštevalo kot izključnega oziroma odločilnega kriterija po 43. členu ZVEtL-1 (čeprav bi ga lahko), ampak je izvedenka določitev funkcionalnega zemljišča oprla na Elaborat funkcionalnih zemljišč iz leta 1981, ki je kot prostorski akt določal pripadajoče zemljišče, torej je sodišče pripadajoče zemljišče primarno določilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037774
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - spor o pravici iz intelektualne lastnine - industrijska lastnina - pogodbeno razmerje - razveljavitev pogodbe - razveljavitev sporazuma - sklenjena izvensodna poravnava - nagrada za izum - prevara - povrnitev škode
Tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1.