notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko stanje predlagatelja - likvidnostno stanje - zmožnost plačila sodnih taks - odložitev plačila sodne takse
Dolžnik je glede na vrednost svojega premoženja sicer zmožen plačati sodno takso v višini 12,00 EUR, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča v posledici blokade obeh odprtih transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, dolžnik sodne takse ni zmožen poravnati takoj.
Tožeča stranka je s H. poslovala zgolj na podlagi predložene dokumentacije, identitete pogodbenika, s katerim je sklepala pogodbo o leasingu, pa ni preverjala. Glede na to, da se s sklepanjem tovrstnih poslov tožeča stranka poklicno ukvarja in da na tem področju večkrat prihaja do zlorab in sporov, je ona tista, ki bi z večjo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka – goljufijo lahko preprečila.
Zaradi spremembe razpravljajočega sodnika se glavna obravnava začne znova, a to ne pomeni, da lahko stranka podaja nove trditve in dokaze, saj ne gre za prvi narok.
Določbo 223. člena SPZ, ki predpisuje, da stvarna služnost preneha na podlagi zakona (ex lege), če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje, je šteti za tak poseben predpis, ki tožniku omogoča vložitev ugotovitvene tožbe brez zatrjevanja pravnega interesa.
Lastnik služeče nepremičnine se lahko izvrševanju služnosti „upre“, to pomeni, da se zaveda, da služnost obstaja. Za obravnavano zadevo torej sploh ni pomembno, ali je tožnik vedel ali ni za obstoječo služnost, ključno je, da jo je preprečil, tožena stranka pa je tri leta zaporedoma ni izvrševala.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059988
ZASP člen 146, 146/1, 147, 147-1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/3, 156, 176. ZPP člen 324. ZOdvT tarifna številka 3100.
plačilo nadomestila za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – repertoar varovanih del – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba tarife – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka (kolektivna organizacija) je na podlagi samega zakona upravičena upravljati z malimi avtorskimi pravicami in to tudi brez pogodbe z avtorjem.
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, je na toženi stranki (uporabniku).
Za preizkus stroškovne odločitve ni potrebno, da so posamezne postavke navedene v obrazložitvi odločitve, temveč zadošča, da pritožbeno sodišče (in stranke) lahko izpodbijano stroškovno odločitev preizkusi(jo) na podlagi podatkov, ki so v spisu – t.j. stroškovnika
izpraznitev in izročitev stanovanja - potek najemne pogodbe
Napačno je stališče pritožbe, da je na podlagi tedaj veljavnega ZTLR tožena stranka pridobila lastninsko pravico na stanovanju s tem, ko je z vlaganji v nepremičnino bistveno povečala njeno uporabno vrednost.
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
KZ člen 311, 311/3. ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/1, 220, 220/1.
izločitev dokazov - zapisnik o zasegu predmetov
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog zagovornice obtoženca za izločitev dokazov in sicer potrdila in zapisnika o zasegu predmetov in mobilnega telefona in štirih SIM kartic, saj je bil zaseg opravljen na podlagi 220. člena in ob pogojih 148. in 164. člena ZKP, obtoženec pa je zapisnike tudi podpisal in v svojem zagovoru ni trdil, da naj bi bil k temu prisiljen. Iz zapisnikov pa tudi izhaja, da je predmete izročil policistom sam.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravna narava odstopa – napotitev na pravdo
Izjava o odstopu dednega deleža predstavlja dvostranski pravni posel. Razveljavitev ali preklic izjave je mogoče po pravilih obligacijskega prava, torej sporazumno ali (ob izpolnjenih dodatnih pogojih) v ustreznem postopku. Če sporazuma ni, dedič pa tudi ne vloži tožbe (po napotitvi sodišča), zapuščinsko sodišče odloči upoštevajoč izjavo o odstopu dednega deleža.
Utemeljenost tožnikovega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali bi zdravstveno osebje ob premestitvi tožnika iz bolnišnice v G. in tekom nadaljnjega zdravljenja moralo posumiti na dodatne poškodbe in opraviti dodatne preiskave, da bi se zlom prvega ledvenega vretenca pravočasno odkril in zdravil.
ZGD-1 člen 501, 501/1, 501/3, 502. ZSReg člen 31, 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/2.
pogoji za vpis izključitve družbenika - družbena pogodba – predpisan postopek izključitve
Če postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.
pokopališka in pogrebna dejavnost – najemna pogodba za grob – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – izvajalec javne službe – kontrahirna dolžnost
Izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) mora skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka; po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.
vabilo na zapuščinsko obravnavo – vsebina vabila - obseg zapuščine – čista vrednost zapuščine – stanje na dan zapustnikove smrti
Če ugotavlja sodišče vrednost čiste zapuščine zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.
Ker je sodišče ugotovilo stanje na zapustničinem bančnem računu v trenutku izdaje sklepa o dedovanju, ne pa v času njene smrti, je dejansko stanje glede obstoja zapuščine ostalo nepopolno ugotovljeno. Če sodišče ugotovi, da je stanje na računu negativno ali ničelno, do dedovanja ne more priti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074652
SPZ člen 42. OZ člen 6, 6/2. ZPSPP člen 31. ZPP člen 154, 154/2, 157, 213.
sklenitev pogodbe za odkup nepremičnin – pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe – publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo – vpliv obstoja najemnega razmerja – posredna posest – skrbnost dobrega strokovnjaka – stroški – delna pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna – ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice pa ima v tem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. To pomeni, da je s pravnomočnostjo delne sodbe na podlagi pripoznave tožnica postala lastnica navedenih nepremičnin in je tega dne pridobila tudi posredno posest navedenih nepremičnin, katere ima v neposredni posesti najemnik. Najem namreč ne preneha, če pridobi kdo drug z nakupom ali kako drugače od najemodajalca lastninsko pravico ali pravico uporabe na poslovni stavbi oziroma na poslovnem prostoru. V takem primeru stopi pridobitelj v pravice in obveznosti .
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka; izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
izpodbijanje pravnih dejanj - izvršena plačila po sklepu o izvršbi
Da bi bilo izpodbijanje uspešno, bi moral tožnik dokazati, da je bil zaradi opustitve obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica, po rednem teku postopka, ni bila nujna. To pomeni, da bi moral izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico. V obravnavanem primeru tega ni izkazal. Neposredna pravna posledica (učinek) opustitve prostovoljnega plačila je bil zgolj to, da se tožnikovo premoženje ni zmanjšalo.
izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
OZ člen 54, 54/1, 80, 619, 637, 637/1, 633, 633/1.
podjemna pogodba - pooblaščenec za sklepanje poslov - ugovor nepravilne izpolnitve - jamčevalni ugovor - grajanje napak
Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.
Kadar sodišče postopek na prvi stopnji konča z nemeritorno odločbo in torej o predmetu v sporu vsebinsko ne odloča, o pravnomočno razsojeni stvari ne moremo govoriti.
zastaranje odškodninske terjatve – škoda povzročena z objavo v medijih – začetek teka zastaralnega roka – protipravno ravnanje – kriva ovadba
Škoda je tožnici nastala, ko je bil objavljen posnetek na X, in sicer 23.1.2007. Takrat so se lahko začele njene psihične bolečine in to je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka.
Za protipravno velja zgolj ovadba, če je ovaditelj v trenutku naznanitve kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno. Šele takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev dobrega imena in časti in posledično škodo.
mandatna pogodba – poročilo mandatarja o stanju poslov – obračunavanje storitev mandatarja
4. člen Pogodbe v skladu z načelom dispozitivnosti nadomešča 772. člen OZ. Udeleženci obligacijskih razmerij lahko namreč uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.