Gospodarska dejavnost točenja pijač (šifra dejavnosti 55.400) je lahko povezana z negospodarsko dejavnostjo registriranega zavoda za izvajanje kulturne in športne dejavnosti.
Da s pravnim naslednikom prvotno tožene stranke ne nastane novo obligacijsko razmerje, pač pa se nadaljuje prejšnje, vzpostavljeno z njegovim pravnim prednikom (2. odstavek 148. člena ZOR). Ne gre torej za primer, ko bi obligacijsko razmerje, iz katrega tožbeno pravico črpa tožeča stranka, nastalo šele v teku stečajnega postopka zoper družbenika prvotno tožene stranke, kot to zmotno meni pritožnik. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Ne gre namreč za nastanek terjatve v teku stečajnega postopka po 133., 134. ali 135. členu ZPPS,ki se po 136. členu ZPPSL poplačuje upnikom kot strošek stečajnega postopka, torej v celoti in prednostno pred ostalimi upniki stečajnega dolžnika.
Take terjatve morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 137. člena ZPPSL), v katerem se tudi preizkušajo (1. odstavek 141. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 142. člena ZPPSL), kajti le v tem postopku lahko dosežejo upniki njihovo poplačilo. Upnik mora torej sodno varstvo svoje terjatve primarno uveljavljati v stečajnem postopku. Le v primeru, če je njegova terjatev v tem postopku prerekana, upnik lahko izkaže pravni interes za začetek ali nadaljevanje že začetega pravdnega postopka (primerjaj 1. odstavek 144. člen ZPPSL in 1. in 2. odstavek 181. člena ZPP).
nadaljevanje izvršilnega postopka - singularno pravno nasledstvo - - zapuščino brez dedičev - kaduciteta - odgovornost za zapustnikove dolgove -
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev (bona vacantia) na podlagi kaducitetne pravice, sicer ni dedič (univerzalni pravni naslednik), je pa singularni pravni naslednik, ki pridobi lastninsko pravico na zapuščini na originaren način. Za dolgove zapustnika pa odgovarja enako kot dedič, saj ima v vsem položaj dediča.
cesija - odstop terjatve s pogodbo - cesijska pogodba
Glede jamčevalnih zahtevkov je tudi novejša literatura zavzela prepričljivo stališče, da so prenosljivi (glej npr. Miha Juhart, Cesija, pogodbeni odstop terjatve, GV, Ljubljana, 1996, str. 77).
Če je z dogovorom med cedentom in cesionarjem terjatev dovolj natančno določena (ali vsaj določljiva), ni ovire za prenos take terjatve (glej npr. Stojan Cigoj, Teorija obligacij, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1989, str. 353).
ZGD-F člen 334, 335, 335/1, 451, 451/4. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 39, 39/1-2.
vpis sprememb v sodni register - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
Registrsko sodišče ne more z vpisom podatkov v sodni register, brez ustrezne bilance stanja, ki prikazuje višino osnovnega kapitala, za nazaj sanirati predčasnih knjiženj v bilanci stanja.
ZGD člen 416, 416. OZ člen 512, 512. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44.
poslovni delež - odsvojitev poslovnega deleža
Ker nasprotna udeleženka ni izkazala svoje pravice, da se vpiše sprememba deleža na njeno ime, pač pa je v registrskem postopku zatrjevala le, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža nična, ker je odsvojitelj ni obvestil o nameravani prodaji, je registrsko sodišče pravilno zavrnilo njen predlog o zavrnitvi vpisa spremembe poslovnega deleža na ime pridobitelja.
Objektivni element oderuštva je taka korist, ki je že na prvi pogled nesorazmerna izpolnitvi.
Subjektivni element oderuštva je podan, če je korist dosežena z zlorabo neugodnega položaja ene pogodbene stranke. Med subjektivnim in objektivnim elementom oderuštva mora biti podana zveza.
Nastanek težko nadomestljive škode zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov kot eden od pogojev za izdajo začasne odredbe v tožničinem primeru ni izkazan, saj bo tožnica kot brezposelna delavka lahko uveljavila pravico do nadomestila plače pri zavodu za zaposlovanje.
Splošni pogoji tožene stranke, sprejeti leta 1990, določajo, da pri zamenjavi uporabnika oziroma lastnika zavarovane stvari zavarovanje preneha. Besedno zvezo "uporabnik oziroma lastnik" pa je treba razlagati v kontekstu poskusa, ko družbena lastnina še ni bila preoblikovana, ter z vidika, ali ima zavarovanec še zavarovalni interes.
ZTLR člen 69, 69. ZOR člen 10, 51, 52, 10, 51, 52.
pridržek lastninske pravice - fiduciarni posel - hipoteka - ničnost
I. Ni mogoče govoriti o tem, da je izpolnjen dejanski stan, ki bi bil analogen tistemu iz 69. člena ZTLR, marveč je podan dejanski stan, ki je analogen običajni, pravno dopustni hipoteki. Iz tega razloga zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb ne more biti utemeljen. II. Iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje, pa pogodbi tudi nista dovolj navidezni. Obe pogodbi, vsaka zase, predvsem pa obe skupaj, imata namreč zaznavne pravne posledice. Na te pravne posledice pa so stranke pristale, obenem pa je od njihovega ravnanja odvisno tudi to, katere s pogodbenimi pravili predvidene pravne posledice bodo nastopile oziroma ne bodo nastopile. Pritožnikom je zato mogoče odgovoriti le to, da niso uspeli dokazati, da pogodbene stranke takšnih pravnih posledic v resnici in soglasno niso želele.
ZPP člen 224, 224/4, 339, 339/1, 224, 224/4, 339, 339/1.
listina
Okoliščina, da sodišče ne zahteva izjave organa od katerega naj bi listina izvirala, o njeni prisotnosti, lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 212, 212. ZUP člen 288, 288/2, 288, 288/2.
sodni penali
Poravnava o načinu izvrševanja pravice do osebnih stikov z otrokom, ki je bila sklenjena pred Centrom za socialno delo, ne more predstavljati podlage za naložitev plačila sodnih penalov.
V postopku za odvzem poslovne sposobnosti mora sodišče ugotoviti, ali obstajajo pogoji za odvzem. Pri tem je vezano na preiskovalno načelo (6. člen ZNP). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, temveč primeroma. To pomeni, da med razloge za odvzem poslovne sposobnosti ne sodijo samo duševne bolezni, duševne zaostalosti in odvisnosti od alkohola ali mamil, ampak tudi drugi vzroki. Mednje je nedvomno mogoče uvrstiti tudi značajske napake. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali pri nasprotnem udeležencu morda ne obstajajo značajske lastnosti, ki v tolikšni meri vplivajo na njegovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi.
Opomin izpolnjuje pogoje iz 2. odst. 53. čl. SZ, čeprav zajema tudi kršitev iz časa, ko še ni bila sklenjena najemna pogodba, katere odpoved tožeča stranka zahteva s tožbo. Tožeča stranka je pravilno opomnila toženo na kršitev pogodbe, ki predstavlja opovedni razlog, vsebuje pa tudi način odprave odpovednega razloga (plačilo zneskov najemnin) in rok za to. Neutemeljeno tožeča stranka meni, da odločbe centra za socialno delo, ki jih je predložil najemnik, niso potrdilo v skladu s 3. odst. 53. čl. SZ. Odločbe centra za socialno delo nedvomno izkazujejo socialno stisko toženca in njegove družine v ustrezni obliki, dodeljena pa mu je bila tudi pomoč na račun najemnine za stanovanje, ki je bila, kot je razvidno iz odločb, nakazana neposredno na račun SPL. O nastanku socialne stiske sta bila obveščena tako lastnik stanovanja (preko pooblaščenca) kot občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, lastniku pa je bilo tudi zagotovljeno plačevanje najemnine, ki je toženec zaradi socialne stiske ni zmogel.
Pri odločanju o zahtevku za povrnitev odškodnine za negmotno škodo mora sodišče po eni strani upoštevati posebnosti konkretnega primera (tako imenovano načelo individualizacije odškodnine) kot tudi širše okvire in sodno prakso v drugih podobnih primerih, zato je potrebno upoštevati sorazmerje med konkretnimi okoliščinami, ki vplivajo na odmero odškodnine in so bile ugotovljene v tožničinem primeru in med odškodninami, dosojenimi v drugih podobnih primerih v državi.
denarna pomoč med brezposelnostjo - pogoj za uveljavitev pravice - dohodki na družinskega člana - katastrski dohodek
Pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo skladno z 2. odst. 35. člena ZZZPB pridobi zavarovanec le v primeru, če dohodki družinskih članov v povprečju ne presegajo zakonsko določenega cenzusa (80 % zajamčene plače po zakonu). Ker je bil že ob upoštevanju plače tožničinega moža ta cenzus presežen, so pritožbene navedbe glede višine katastrskega dohodka brezpredmetne, kajti odločitev o zavrnitvi pravice ni bila odvisna od višine katastrskega dohodka. Celo v primeru, da katastrskega dohodka sploh ne bi bilo, je bil cenzus presežen že z upoštevanjem ostalih dohodkov.
ZIZ člen 10, 10. ZPP člen 374, 374/1, 384, 384/1, 374, 374/1, 384, 384/1.
začasna odredba - dopustnost revizije
Zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi začasne odredbe revizija glede na 10. člen ZIZ ni dopustna, zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito zavrglo. Pravnomočni sklepi o začasnih odredbah niso sklepi iz 1. odst. 384. člena ZPP, ker z njimi postopek o glavni stvari ni pravnomočno zaključen.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje za nedoločen čas
Če delodajalec ne ugotovi, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in o tem delavca ne obvesti, delavec pa ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, pride do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Volja delodajalca, da delavca ni imel namena zaposliti v obdobju po prenehanju delovnega razmerja sklenjenega za določen čas, na transformacijo nima vpliva.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15. ZDSS člen 22, 22/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev - zaposlitev pri novem delodajalcu - stroški postopka
Če delavec v postopku prevzema (15. čl. SKPgd) neupravičeno odkloni prehod k drugemu delodajalcu, mu delovno razmerje ne more prenehati na podlagi dokončnega sklepa o prehodu, temveč na podlagi pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja po 9. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR v 30 dneh po dokončnosti tega sklepa.
Spor o prevzemu delavca (15. čl. SKPgd) spada med spore o prenehanju delovnega razmerja, zato delodajalec trpi svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (2. odst. 22. čl. ZDSS).