dejansko stanje - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbeni postopek
Če se obdolženec šele v pritožbi sklicuje na neprištevnost v času storitve kaznivih dejanj, in priloži dokazne listine o zdravljenju v psihiatrični bolnici, je podan dvom v prištevnost. Zato je treba sodbo razveljaviti in naložiti sodišču 1. stopnje ugotavljanje prištevnosti.
Očesna napaka in slabovidnost pooblaščenca tožeče stranke, ki je napačno prebral številko razpravne dvorane, ne more biti opravičljivi razlog zaradi zamude naroka, saj je razlog za zamudo opravičljiv le, če ni zakrivljen. Ker se predlog za vrnitev v prejšnje stanje opira na očitno neupravičen razlog, tudi narok po 120. členu ZPP ni bil potreben.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - odškodnina
Ko sodišče odloča o višini odškodnine za zemljišče, mora kot predhodno vprašanje ugotoviti točen obseg lastninske pravice, ki jo je tožena stranka z gradnjo na tujem svetu pridobila na originaren način na delu parcele, ki je v zemljiški knjigi vpisana na tožečo stranko. Šele z ugotovitvijo točnega obsega dela parcele, na katerem je tožena stranka pridobila lastninsko pravico, bo namreč mogoče določiti tudi odškodnino za to zemljišče.
Okoliščina, da po mnenju sodišča tožničina pot na delo in iz dela traja več kot tri ure, zaradi česar bi tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 20. čl. panožne kolektivne pogodbe morala pridobiti tožničino soglasje za razporeditev v drug kraj, še ne pomeni samovolje, za preprečitev katere bi bilo potrebno izdati začasno odredbo. Tožena stranka je štela, da tožničina pot na delo in z dela ne traja več kot tri ure dnevno in je glede tega izvajala dokazni postopek, zato ni ravnala samovoljno, ko je tožnico razporedila v drug kraj brez njenega soglasja.
Tožnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe navajala, da naj bi ji nenadomestljiva škoda nastala zaradi možnosti poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi vsakodnevne vožnje na delo, vendar ni predložila in tudi ne predlagala nobenih dokazov za te navedbe. Zato niso podani pogoji iz 272. čl. ZIZ za izdajo začasne odredbe na predlog stranke, saj tožnica ni izkazala, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, oz. da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici.
Sodišče je med pripravami za glavno obravnavo izdalo skep po 1. odst. 270. čl. ZPP, po katerem ima med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo predsednik senata pravico odločati med drugim tudi o vročitvi sodnih pisanj, kar pomeni tudi o načinu vročanja oz. sprejemanja pisanj iz 1. odst. 146. čl. zakona. Postopanje sodišča po 1. odst. 146. čl. (naložitev tožniku, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS) ima značaj procesnega vodstva. Zoper ta sklep skladno z 3. odst. 270. člena ZPP ni pritožbe.
pokojninsko zavarovanje - obnova postopka - upravni postopek - pristojnost
ZUP v 2. odst. 255. člena določa, da v predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Predmet odločanja v obnovi postopka je namreč lahko le upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Ker je bilo v predmetni zadevi o pravici iz pokojninskega zavarovanja odločeno s pravnomočno odločbo, ki jo je izdal prvostopni organ toženca (OE ZPIZ Ljubljana), je bil omenjeni organ pristojen, da odloči o predlogu za obnovo postopka. Ker je namesto I. stopenjskega organa o predlogu za obnovo postopka odločal II. stopenjski organ (pristojen organ), je prišlo do kršitve načela o dvostopnem odločanju, stranki pa je bila s tem tudi odvzeta pravica do pritožbe.
ZZZPB člen 56, 56/2. Pravilnik o štipendiranju člen 4, 6, 42, 42/1, 42/1-4.
republiška štipendija - cenzus - dohodek na družinskega člana - davčna olajšava
Posebna davčna olajšava za vzdrževane otroke ima pravne posledice le na davčnem področju in v ničemer ne vpliva na višino dohodka na družinskega člana po členu 56/2 ZZZPB v zvezi s 4. členom Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa za izplačevanje štipendije. Kadar dohodek na premoženjskega člana presega premoženjski cenzus, pravica do štipendije miruje in se dajatev v tem času ne izplačuje.
Sodišče mora tožnika, ki ga ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik, opozoriti, da lahko nepopolno vlogo vrne sodišču brez ustrezne poprave in da ga bo v takem primeru sodišče po 2. odst. 17. člena ZDSS povabilo na sodišče in mu pomagalo vlogo popraviti ali dopolniti. Šele potem lahko vlogo na podlagi 4. odst. 108. člena ZPP zavrže.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
smrt stranke - pooblastilo za pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je tožnik umrl, postopek v zvezi z njegovim predlogom za obnovo sodnega postopka pa je bil pravnomočno končan šele po njegovi smrti, A. G. v postopku ne more imeti več lastnosti pooblaščenke pokojnega tožnika. Mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka, za nov predlog za obnovo sodnega postopka pa bi A. G. morala imeti novo pooblastilo tožnika, kar pa ni več možno. Zato je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je v obeh izpodbijanih sklepih štelo pokojnega za tožnika, A.G. pa kot njegovo pooblaščenko, bistveno kršilo določbe postopka iz 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZZVZZ člen 5, 5/1, 5/1-15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 9, 11, 13, 14. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 43, 45, 45/2.
zdravstveno zavarovanje - lastnost zavarovanca - vključitev v zavarovanje po uradni dolžnosti - prijava - pravna praznina
Ker ZZVZZ nima določb o vključevanju oseb v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj, je pravno praznino mogoče zapolniti le z analogno uporabo ustreznih določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki urejajo tudi vprašanje vključevanja v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj.
Oprostitev plačila stroškov postopka se nanaša le na tiste stroške, ki jih je stranka dolžna nositi predhodno, ko opravlja določeno procesno dejanje.
Dejstvo, da sodišče nima sredstev za založitev stroškov, katerih naj bi bila stranka oproščena, ni pravni argument za zavrnitev predloga za oprostitev stroškov postopka.
ZDSS člen 30, 33, 30, 33. ZPIZ-1 člen 253, 253/2, 253, 253/2.
postopek pred delovnim in socialnim sodiščem - dokončnost odločitve
V 33. čl. ZDSS je določeno, da se tožba v sporih iz 30. čl. ZDSS lahko vloži, če je z dokončno odločbo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe. Procesna predpostavka je, da je z dokončno odločbo odločeno o pravici ali obveznosti. Toženec z dokončno odločbo, zoper katero je vložena tožba, ni odločil o pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe, ampak o odpravi prvostopenjske odločbe iz formalno pravnih razlogov in izrekel, da bo o preplačilu odločeno v postopku po Sporazumu o socialni varnosti z državo Š. pri oddelku za izvajanje mednarodnega zavarovanja, ki je v konkretnem primeru prvostopenjski organ toženca za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbi 2. odst. 253. čl. ZPIZ/99. Zato v tem sporu niso podane procesne predpostavke za sodno varstvo.
ZPP člen 104, 108, 168, 168/2, 104, 108, 168, 168/2.
oprostitev plačila pravdnih stroškov - prevajanje
Tožnik je v vlogi prosil za "oprostitev od vseh stroškov postopka, kar pomeni tudi oprostitev od predujma za prevod njegovih eventualnih vlog, katere naj bodo v slovenščini". Sodišče s tem, ko je odločilo samo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, o tem ni odločilo. S tem ni kršilo tožnikovih pravic, saj obsega oprostitev stroškov postopka samo oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. čl. ZPP), ne pa tudi "oprostitev od predujma za prevod tožnikovih eventualnih vlog, katere naj bodo v slovenščini". Stranka mora namreč glede na določbe 104. čl. ZPP pred sodiščem vlagati tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku, če pa vloži vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. čl. ZPP. Predložitev vlog v slovenskem jeziku je dolžnost stranke in za predlagano oprostitev predujma za prevode ni nobene pravne podlage.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 18, 18/1, 17, 17/1, 18, 18/1. ZDR člen 53, 53/2, 53, 53/2.
delovno razmerje za določen čas
Po določbi starega ZDR (1990) verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas ni bilo dovoljeno, ampak je to uzakonjeno šele z novim ZDR/2002. Po 2. odst. 53. člena ZDR/2002 delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, v katerih bi bil neprekinjen čas trajanja daljši kot 2 leti, razen v primerih, ki jih določa zakon ter v primerih iz 2., 4., 5., in 12. alinee 1. odst. 52. člena ZDR/2002.
Če je podano pravno nasledstvo med vsemi pravnimi osebami, pri katerih je bila zaposlena tožnica, je tožnica upravičena do odpravnine za celotno delovno dobo pri toženi stranki in prejšnjih delodajalcih, pri čemer način prehoda v delovno razmerje k toženi stranki za določitev višine odpravnine ni pomemben.
Sodišče je pristojno presojati zakonitost dokončne odločbe toženca, zoper katero je vložena tožba in s tem v zvezi toženčeve prvostopenjske odločbe, kar izhaja iz 30. čl. ZDSS. To pomeni, da sme sodišče presojati zadevo samo po dejanskem stanju, kot je bilo podano v času toženčevega postopka do izdaje njegove dokončne odločbe, sicer bi prekoračilo obseg sodne presoje in brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec. Za ta socialni spor je irelevantno vprašanje pravnomočnosti sodbe v delovnem sporu o razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri njegovem delodajalcu ter o reintegraciji tožnika v delovno razmerje. Ko bo navedena sodba pravnomočna, bo imel tožnik možnost pri tožencu v za to predpisanem roku vložiti izredno pravno sredstvo po določbah ZUP.
vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za sodno varstvo - dopolnitev vloge
Ker vložnica ni opravila zamujenega dejanja (ni popravila oz. dopolnila vloge tako, da bi bila sposobna za obravnavanje) obenem, ko je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, oz. ni predložila zdravniškega potrdila (da ni bila sposobna priti na sodišče) obenem s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zdravniško potrdilo, ki ga je priložila šele pritožbi, za presojo izpodbijanega sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje že zato ne more biti upoštevno.
Kadar zavarovanka predpisano leto starosti dopolni pred dopolnitvijo polne pokojninske dobe, ni izpolnjen dejanski stan iz 4. odst. 52. člena ZPIZ, da bi se ji lahko odmerjena pokojnina za vsako dopolnjeno leto zavarovanja, ki presega polno pokojninsko dobo, povečala za 1 %.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti, solidarnosti in dokladnemu sistemu. Taka ureditev ne omogoča vračanja prispevkov, tudi če kasneje pravice na njihovi podlagi ni mogoče realizirati (npr. če je bila dosežena daljša pokojninska doba od predpisane).
ZDSS priznavanje stroškov postopka v socialnih sporih ureja drugače kot ZPP. Skladno s 1. odst. 36. člena ZDSS ne glede na uspeh v postopku vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zato niso odločilne pritožbene navedbe o krivdno povzročenih stroških toženca, ki naj bi jih tožnici povzročil zaradi nepravilne odločitve in s tem tožnico prisilil v tožbo. Prav tako tudi ne gre za separatne stroške po 3. odst. 36. člena ZDSS, saj stroški postopka niso nastali po krivdi ali po naključju, ki se je primerilo tožencu.
Na strani uživalca varstvenega dodatka je, da skladno s 25. členom novele ZPIZ/92 do zakonsko določenega roka ZPIZ-u (tožencu) predloži dokazila o dohodkih v prejšnjem letu. Opustitev navedene dolžnosti je sankcionirana z ustavitvijo izplačevanja varstvenega dodatka.