ZDDV-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 41, 41/1, 82, 102, 102/1, 104, 104/1. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 16.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov iz dejavnosti - dobava blaga - nakup in prodaja osebnih avtomobilov - ekonomska upravičenost posla - simulirani pravni posel - splošna shema - posebna shema - povezane osebe
V primeru, ko gre za navidezne posle, pogodbeni stranki davčnemu organu svojo pravo voljo namenoma prikrivata (v danem primeru preko zunanjega videza), zato jo je mogoče ugotavljati izključno iz drugih okoliščin posla, torej posrednih dokazov, objektivnih okoliščin v zvezi s posli in indicev. Posli so dejansko nastali, stranki sta posledice poslov tudi želeli. Stranki sta posel sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pravice iz tega posla. Namen sklenitve absolutno navideznega posla za njegovo presojo ni bistven, povezan pa je vsekakor s tem, da želita stranki prikriti resnična dejstva posla. Zato se ugotavljanje prave volje strank za sklenitev posla na davčnem področju ne kaže kot sporno vprašanje med strankama, marveč se presoja na podlagi objektivnih okoliščin, ki kot posredni dokazi oziroma indici kažejo na to, ali je določen pravni posel nastal ali ne.
ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/1, 267/2.
priključitev na javno cesto - soglasje občine - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
Iz dokumentacije upravnega spisa izhaja, da je tožnik v svoji prošnji za dostop do informacij javnega značaja z dne 5. 9. 2018 navedel, da je bilo v mesecu juliju izdano soglasje za postavitev priključka s ceste ... na parcelo 334/1 investitorju B.B. Iz tega je po presoji sodišča razvidno, da je v tem času (očitno) že vedel za soglasje oziroma je bil seznanjen (vsaj) z dejstvom, da je bilo soglasje izdano, kar pa glede na očiten jezikovni pomen 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, kot tudi upravnosodno prakso, zadošča za začetek teka subjektivnega roka. Za začetek štetja tega roka je namreč odločilen dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana, in ne čas, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi Odločba o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2017, ki je postala izvršljiva dne 13. 6. 2018, tožnik pa obveznosti po tej določbi, to je poravnave zapadlih neplačanih prispevkov za RTV za leto 2017, ni izpolnil.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 82. ZGO-1 člen 152, 156a. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma
Iz podatkov upravnih spisov, vključno z izpodbijano odločbo, izhaja, da za zgrajen stanovanjski objekt, tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, pa bi ga moral. Ta ugotovitev, ki je tožnik ni prerekal ne v upravnem postopku in je ne prereka niti v tožbi, pa je pravno relevantna v primerih, kot je obravnavani, tj. ko gre za presojo izreka ukrepa gradbenega inšpektorja v primerih nelegalnega objekta.
Za nelegalen objekt materialni predpis, torej GZ, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev (z vzpostavitvijo v prejšnje stanje), kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. Javni interes pa je že vsebovan v samem GZ.
Pravica do spoštovanja doma je, upoštevajoč stališče Ustavnega stališča varovana pred nedopustnimi posegi v fazi izvršitve inšpekcijske odločbe. Predmet presoje v tem upravnem sporu pa je izrek ukrepa gradbenega inšpektorja, ne pa (že) faza njegove izvršitve, zato tega ugovora sodišče v tem upravnem sporu še ne more presojati.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oglaševanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Drugostopenjski organ je v 1. točki izreka izpodbijane drugostopenjske odločbe zavrnil tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. S tem pa ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in zato v tem delu njegova odločitev ne vpliva na vsebino prvostopenjske odločbe. To pomeni, da drugostopenjska odločba v tem delu ne predstavlja dokončnega upravnega akta, s katerim bi se posegalo v tožničin pravni položaj in ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu, poleg tega pa tudi zakon izrecno ne določa, da jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Po presoji sodišča bi moral prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe dati tožnici možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ter o rezultatu ugotovitvenega postopka. Tožnico bi moral seznaniti s svojimi ugotovitvami tako glede dejanskega stanja, kot tudi z vidika pravnega stanja obravnavane zadeve, vključno z mnenjem NIJZ, na katerega je oprl svojo odločitev, in sicer tako, da bi imela tožnica možnost opredeliti se do njegovih stališč v dejanskem in pravnem pogledu ter tudi ustrezno in zadostno možnost, da bi se lahko celovito opredelila do mnenja NIJZ ter navedla morebitne nasprotne argumente in predložila ali predlagala ustrezna dokazila v podkrepitev svojih navedb. Da tožnici taka možnost izjave pred prvostopenjskim organom ni bila dana, je med strankama nesporno, saj toženka temu v upravnem sporu konkretizirano ne ugovarja.
Navedbe v prvostopenjski odločbi, da iz mnenja NIJZ izhaja, da izdelek ne sodi med živila za posebne zdravstvene namene, ter da bi glede na sestavo lahko sodil med prehranska dopolnila, vendar bo treba ustrezno preoblikovati informacije potrošniku, vključno z uporabo zdravstvenih trditev, ne pomenijo konkretizirane presoje prvostopenjskega organa in tudi ne razlogov, pomembnih za izrek izpodbijanega ukrepa. Prvostopenjski organ se tako v izpodbijani odločbi ni z ničemer konkretizirano opredelil, zakaj in na katerih pravnih podlagah je izrekel tožnici sporni inšpekcijski ukrep. Odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, niti ne vsebuje navedb določb vseh relevantnih prepisov, ter tudi ne razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, zato je posledično ni mogoče materialnopravno preizkusiti.
Tožnica je že v pritožbi obširno pojasnjevala, zakaj po njenem mnenju sporni izdelek sodi med živila za posebne zdravstvene namene in tudi o tem predložila dokazila, vendar se drugostopenjski organ do teh navedb in dokazil ni opredelil, niti jih ni presodil glede na mnenje NIJZ oziroma ponujene dokaze. Pavšalna pa je tudi trditev drugostopenjskega organa, da imajo moški s težavami s plodnostjo možnost uživanja običajne prehrane in da nimajo posebnih prehranskih potreb, saj te svoje trditve ni z ničemer obrazložil oziroma je ni podprl z argumenti glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijane prvostopenjske odločitve tudi v povezavi z obrazložitvijo drugostopenjske odločbe pomanjkljiva do te mere, da je onemogočen njen materialnopravni preizkus.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev
Pravilna je ugotovitev, da stroški priprave na tisk in tisk presegajo z razpisom določeni prag, to je 30%, kar pa je v nasprotju z 2.11.1 točko pod ad2) razpisne dokumentacije. Iz slednje namreč izhaja, da so upravičeni stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje), pri tem lahko stroški priprave na tisk in tisk obsegajo največ do 30% celotnih upravičenih stroškov sklopa oblikovanja. Glede na navedeno je po presoji sodišča navedeni razpisni pogoj dovolj jasen.
trošarina - vračilo trošarine za energente - gradbeništvo - upravičenec do vračila trošarine
Z uveljavitvijo ZTro-1 so se, drugače kot meni tožnik, pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo le stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje ''Gradbeništvo''.
ukrep inšpektorja za okolje - stranski udeleženec - kršitev pravice do izjave v postopku
Ob tem ko je drugostopenjski organ z meritorno obravnavo tožničine pritožbe tožnici priznal položaj stranske udeleženke v postopku, ima po presoji sodišča tožnica v tožbi prav, da bi morala imeti možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji odločba z dne 25. 7. 2016, v skladu z 9. členom ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Pri presoji težko popravljive škode je sodišče upoštevalo, da se prepoved prodaje tobačnih izdelkov nanaša zgolj na eno trafiko tožeče stranke na B. ulici ... v kraju C., da se prepoved ne nanaša na prodajo vseh izdelkov v tej trafiki, ampak zgolj tobačnih izdelkov in da je ta prepoved časovno omejena zgolj na 6 mesecev. Že iz teh razlogov ni mogoče govoriti o težko popravljivi škodi.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev - kulturna dejavnost - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin
Po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Po ustaljeni sodni praksi ovira iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen obstaja, če bi se z vračilom nepremičnine poseglo v že obstoječe zaokroženo območje ali v funkcionalno povezanost nepremičnin oziroma poslovnih dejavnosti, katerim so namenjene. Pomembna je torej funkcionalna izraba prostora, v katerem se nepremičnina nahaja. Bistveno za obstoj ovire pa je, da upravljavec (ostalega) območja oziroma nepremičnin zaradi vračila podržavljene nepremičnine teh ne bi mogel več neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom ali bi bil ta namen bistveno okrnjen.
Relevantno je, ali se lahko kulturne prireditve organizirajo in nemoteno izvajajo zgolj v primeru, če se nepremičnina ne vrne. Relevantno je torej, ali je prostorska in funkcionalna povezanost nepremičnine z ostalimi prireditvenimi prostori na tem območju taka, da bi, če bi bila nepremičnina vrnjena A. A., ko bi bil torej njen upravljavec drug, namembnost tega objekta pa drugačna od obstoječe, prišlo do vplivov na opravljanje kulturne dejavnosti Č. Č. in ali bi bili ti vplivi taki, da bi bila njegova dejavnost bistveno okrnjena ali onemogočena. Vendar pa toženka teh relevantnih dejstev ni presojala, saj ni ugotavljala niti za kakšno povezanost nepremičnin gre niti kako bi lahko drugačna dejavnost, ki bi se odvijala v ... cerkvi in drug lastnik oziroma upravljavec nepremičnine vplivala na izvajanje kulturne dejavnosti Č. Č.
mednarodna zaščita - redni postopek - pravica do družinskega življenja - ogroženost otroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni ugotavljala ogroženosti mladoletnih otrok v primeru vrnitve družine v regijo C. niti v Ukrajino. Zato je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, kar predstavlja absolutno kršitev pravil postopka.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
ZEN člen 30, 31, 31/1, 31/4, 31/5, 32, 47, 48, 48/1, 48/4, 48/6.
evidentiranje parcelacije - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika
Za izvedbo postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen elaborat parcelacije, soglasje lastnikov ni potrebno. Postopek parcelacije ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v konkretnem primeru iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.
Zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi, ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb.
Glede na zakonsko ureditev je v utemeljitvi odločbe o zahtevi, kot je obravnavana (uskladitev podatkov zemljiškega katastra), treba konkretno navesti, kakšni so podatki o nepremičninah, na katere se zahtevek nanaša, vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ter na katerih (točno opredeljenih) listinah (s kakšno vsebino) iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ti vpisi temeljijo. Že prvostopenjski organ bi torej moral v izpodbijani odločbi navesti konkretno ugotovljeno dejansko stanje o tem, kakšni podatki so glede zadevnih nepremičnin vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in v katerih točno opredeljenih listinah iz zbirke listin imajo ti vpisi podlago. Pri tem ne zadošča splošno navajanje listin oziroma splošno sklicevanje na spise IDPOS postopkov, ampak je treba konkretno navesti relevantne listine in njihovo vsebino. Še toliko bolj je to pomembno in potrebno, ker gre za zadevo, v kateri se izpostavljajo vprašanja strokovno-tehnične narave. Obenem bi se moral prvostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh dokazov, ki jih je tožnik predlagal v obravnavani zahtevi. Če upravni organ določenega dokaza ne izvede, mora to zavrnitev utemeljiti, ker gre sicer za kršitev strankine pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve. Dokazne predloge upravni organ utemeljeno zavrne iz formalnih razlogov (npr. če dokazni predlog ni pravočasen ali če ni substanciran) ali iz vsebinskih razlogov, npr. kadar je dokaz nepotreben (ker je dejstvo že dokazano in naj bi predlagani dokaz že ugotovljeno dejstvo le potrdil), kadar je dokaz nerelevanten (ker dejstvo, ki naj bi se tako dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno) ali kadar je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; v vsakem primeru pa mora to zavrnitev v odločbi obrazložiti.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - begosumnost - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - delni umik tožbe
Relevanten je obstoj utemeljene nevarnosti, da bo tožnik brez omejitve gibanja pobegnil. Tožnikov namen oditi v Italijo (pri čemer tožnik ne zanika, da je na policijski postaji dejal, da se je namenil v Italijo, in da mu je družina poslala denar za pot do Italije) in tožnikovo ravnanje, odkar je v Sloveniji (skrivanje po slovenskih gozdovih kar 9 dni, nato pa podaja namere šele po dveh dneh od nastanitve v Centru za tujce), kažeta na to, da tožnik v Sloveniji ni imel namena zaprositi za mednarodno zaščito, posledično pa je očitno, da je nameraval drugam, kar utemeljuje nevarnost, da bo brez omejitve gibanja pobegnil.
davek od dohodkov pravnih oseb - prenehanje pravne osebe - prenehanje pravne osebe med upravnim sporom - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa iz sodnega poslovnega registra je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Po navedenem gre za pomanjkljivost tožbe, ki je ni mogoče odpraviti, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Tožnik ni predložil nobenih novih dokazov ali navedel novih dejstev. Povedal je le, da že sedem let nima stikov z domačimi, da je tu od leta 2013, med letoma 2015 in 2018 pa je prestajal zaporno kazen. Take tožnikove navedbe glede na zakonsko ureditev ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, tudi po presoji sodišča ne bi mogle pripeljati do drugačne odločitve.
Tožnik v tem upravnem sporu predlaga obnovo pravnomočno zaključenega upravnega postopka, ki ni bil deležen sodne presoje. Glede na navedeno za odločanje o tem predlogu sodišče ni pristojno (drugi odstavek 17. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ampak je pristojen organ, ki je odločal o podaljšanju subsidiarne zaščite, zato je sodišče predlog tožnika za obnovo postopka zavrglo na podlagi drugega odstavka 18. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 5-11. ZUP člen 131.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - državni prostorski načrt - splošni pravni akt - zavrženje tožbe - uredba
Državni prostorski načrt, izdan na podlagi ZUPUDPP, je (upoštevaje zakonsko ureditev) po svoji naravi splošni akt, torej akt, ki učinkuje proti vsem in nima neposrednega učinka na pravni položaj določenih oseb (tako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 9/2018 z dne 27. 3. 2019).
Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV ... št. 00719-27/2016 v 4. členu natančno določa območje državnega prostorskega načrta in je mogoče za konkretna zemljišča identificirati lastnike preko katastra in zemljiške knjige. Navedeno pa še ne pomeni, da je Uredba konkretni upravni akt. Namen izpodbijanega prostorskega akta je vzpostavitev dovolj natančne in določne pravne regulacije, da bo na njeni podlagi možno izdati gradbeno dovoljenje in druge upravne akte potrebne za izvedbo v Uredbi načrtovane prostorske ureditve, kot je to določeno v 3. členu Uredbe. Tožeče stranke bodo lahko očitke o protiustavnem in nezakonitem postopku sprejemanja Uredbe, kot tudi očitke glede njene vsebine uveljavljale tako v postopku razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice, kot tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo z Uredbo predvidenega daljnovoda.
ZPacP člen 20, 41, 61, 62, 78, 213. ZUP člen 9, 10, 146, 237, 237/2-3, 237/2-7.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena
Sodelovanja stranke v postopku ni mogoče enačiti z izjavo stranke kot dokazom. Zaradi pravice do izjave, ki je sestavni del ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, in se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP (prim. 9. in 146. člen), mora biti tudi v postopku, kot je obravnavani, stranki omogočeno, da navaja dejstva in predlaga dokaze, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem ter da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izreče. Pri tem je treba poudariti, da stranka nima absolutne pravice do izvedbe vsakega dokaza, ki ga predlaga. Če pa predlaga določen dokaz in ga organ ne izvede, mora to zavrnitev ustrezno utemeljiti, ker gre sicer za kršitev pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve.
Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2017 člen 18, 18/3, 19, 19/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - reja živali - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je ključno, ali je glede na dane okoliščine, zlasti pa dejstvo, da je do presežka števila živali prišlo zaradi prepozno sestavljenega programa Dobrobit živali, za kar pa ne more biti odgovoren tožnik, znižanje izplačila za 100 % sorazmerno. Ker toženka dejanskega stanja v tem delu ni raziskala, je sodišče tožbi ugodilo.