Določbo prvega odstavka 281. člena ZUP se pravilno razlaga v povezavi z določbo prvega odstavka 300. člena tega zakona, in torej v pomenu, da odprava odločbe terja odpravo tudi pravnih posledic, ki so iz nje nastale, (šele) ko je odpravljena odločba nadomeščena z novo odločbo. Zato tudi tožnikovemu zahtevku za vračilo plačane denarne kazni ni mogoče ugoditi, ker je sodišče s sodbo I U 1824/2015 z dne 23. 2. 2016 njen sklep o naloženi denarni kazni (sicer) odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek, v katerem pa, kar ni sporno, do vložitve tožnikovega zahtevka za vračilo denarne kazni (18. 3. 2016) novega upravnega akta (sklepa) (še) ni izdala.
Denarne sankcije se, ob tem ko morajo biti primerne, da zagotovijo učinkovitost preiskave, po zakonu prilagajajo finančni zmožnosti podjetja.
Na pravna jamstva, ki veljajo za kazenski postopek, se tožnik v tožbi zoper sklep, ki se nanaša na odpravo posledic izvrševanja upravnega akta, s katerim mu je naložena procesna kazen (v upravnem - konkurenčnopravnem postopku), ne more z uspehom sklicevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - izvensodna poravnava
Zadeva je očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Smiselno v te pravne posle sodi tudi sklenitev izvensodne poravnave, na podlagi katere bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine (povrnjeno investicijo), in bi le te postale del stečajne mase. Za te vrste poslov pa ima pooblastilo za zastopanje stečajna upraviteljica, katera je v konkretnem primeru s pozivom upnikom na založitev sredstev z dne 8. 6. 2017 storila ravno to.
Izpodbijana odločitev ne vsebuje konkretnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je bila tožničina prijava projekta zavrnjena. Iz javnega razpisa izhaja, da se v kategorijo A uvrstijo samo tisti projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, zakaj se tožničin projekt, ki je dobil skupno oceno 16,00, ni uvrstil v kategorijo A, niti zakaj je tožničin predlog uvrščen v kategorijo B in zakaj je zavrnjen.
ZZRZI člen 62-65. ZObr člen 39, 39/1, 92, 92/1. ZJU člen 3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo
Zavezanec za plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote je lahko le delodajalec, ki ni izpolnil dolžnosti zaposlovanja invalidov (oziroma nadomestnih izpolnitev). Specialnih določb za opredelitev delodajalca ZZRZI nima, zato je pri definiciji tega subjekta treba izhajati iz določb krovnega zakona, ki ureja delovna razmerja ZDR.
Dodaten argument k razlogu, da tožnik v obravnavani zadevi ni delodajalec v smislu prvega odstavka 62. člena ZZRZI, je tudi dejstvo, da je tožnik podpisoval pogodbe o zaposlitvi na podlagi pooblastila, ki ga je dobil s strani Ministrstva za obrambo. Prenos pristojnosti za podpisovanje pogodb o zaposlitvi ne bi bil potreben, če bi bil tožnik lahko delodajalec v smislu krovnih zakonov ZDR, ZJU in ZObr kot specialnega za ureditev tožnikovega položaja kot organa v sestavi Ministrstva za obrambo.
Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - poziv k dopolnitvi vloge - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - razlaga pravilnika
Ob tem, ko je pridobila izpis iz baze SICRIS, ki za dr. A.A ni izkazoval prav nobene točke, toženka tožnice neutemeljjeno ni pozvala k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam v skladu z 22. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis, čeprav ničelno število točk SICRIS glede na v prijavi navedeno znanstveno oziroma strokovno delo dr. A.A. že na prvi pogled predstavlja vsebinsko nejasnost.
ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 85, 87, 88, 89, 110. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. URS člen 125.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - exceptio illegalis
Z Odlokom DOPP je predkupna pravica občine določena tudi izven poselitvenih območij, torej izven območja stavbnih zemljišč, in tako v tem delu v nasprotju z zakonom. Glede na navedeno je za navedeni kmetijski zemljišči z Odlokom ODPP v nasprotju z zakonom, 85. členom ZUreP-1, določena predkupna pravica občine. Odlok ODPP je po mnenju sodišča v tem obsegu v četrtem odstavku 2. člena, b), podtočka 10, nezakonit.
Po 125. členu Ustave je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis). Glede na to sodišče v obravnavanem primeru ne upošteva določb Odloka ODPP, četrtega odstavka 2. člena, b), podtočka 10.
ZDen člen 2, 4, 16, 19, 25, 25/6, 29, 29/2, 44. ZUS-1 člen 42. ZPPreb člen 3-3, 3-4, 3-7. - člen 242. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - stanovanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Organ je glede na ugotovljena dejstva, ki izhajajo iz podatkov spisa, in ob upoštevanju določb zakona (ZDen in SPZ), pravilno zaključil (in pri tem gre za pravno presojo, ki jo je dolžan opraviti upravni organ in ne izvedenec), da gre v tem delu obravnavane nepremičnine za novo stvar. Pravilnost zaključka potrjujejo predvsem ugotovitve (izhajajoč iz izvedeniškega in cenitvenega poročila izvedenca B.B., ki jim tudi sodišče v tem delu celoti sledi) o izvršenih delih v obravnavani nepremičnini, ki je bila ob podržavljenju hotel, sedaj pa je stanovanjski objekt z dvema poslovnima prostoroma v pritličju.
Sodišče se pridružuje mnenju organa, da je z izvedenimi deli prišlo do bistvene spremembe namembnosti - iz poslovno-gospodarskega objekta v stanovanjski objekt.
Pri oceni, ali gre za novo stvar ali ne, ni bistveno, ali je prišlo do povečanja površine ali ne, temveč je bistven obseg in vsebina sprememb na obravnavanem objektu oziroma nepremičnini.
Odškodovanje iz naslova denacionalizacije ne sme preseči vrednosti premoženja, ki je bilo podržavljeno, saj bi to pomenilo, da bi upravičenec iz naslova denacionalizacije prejel več, kot bi bil upravičen glede na določbe ZDen.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - denarna kazen - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Nesporno je, da se na parceli 350/1058 še vedno nahaja material. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je material na navedeni parceli nov, namenjen gradnji nezahtevnega objekta in na parcelo navožen šele po prejemu gradbenega dovoljenja. Po navedbah tožnika, naj bi bila torej obveznost iz upravne odločbe z dne 21. 12. 2010 izpolnjena. Vendar v zvezi z zatrjevano izvršitvijo tožnik tudi v upravnem sporu ne ponudi nobenega dokaza k trditvi, da je bila parcela res pravočasno očiščena oziroma ustrezno obdelana in zato sodišče njegovim v celoti neizkazanim trditvam ne more slediti. Sodišče meni, da v kolikor bi bila upravna odločba z dne 21. 12. 2010 res izvršena, in bi bil ves material iz parcel odstranjen oziroma porabljen, tako kot to trdi tožnik, bi kmetijski inšpektor ob predhodnih ogledih parcel to tudi ugotovil, sklep o dovolitvi izvršbe oziroma nadaljnji sklepi, s katerimi je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen in določen nov rok izvršbe, pa ne bi bili izdani.
Finančni organ se ni opredelil do vseh tožnikovih pritožbenih ugovorov glede njegovega dolga iz naslova plačil prispevkov za socialno varnost in iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZBPP člen 28, 28/4, 28/5, 30, 30/6. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - mediacija - znižana nagrada
Glede na zakonsko ureditev postopka mediacije (ki se tudi vpiše v posebnem vpisniku) ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka (v katerem se sodi). To pa pomeni, da tožnica nagrade za zastopanje v postopku mediacije ne more zahtevati na podlagi odločbe, s katero je bila dodeljena BPP za pravdni postopek.
Kolikor iz navedb, kot jih podaja tudi tožnica, izhaja, da je kvaliteta odvetniške storitve, ki je opravljena v okviru dodeljene BPP (vključno s tožničino v obravnavanem primeru) a priori nižja izključno zaradi nižjega plačila zanjo, je to nesprejemljivo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predkazenski postopek
Tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa ni ovira, da lahko sedaj, ko je bila zoper njega preiskava uvedena, ponovno zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - načelo zaslišanja
Tožena stranka je z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožeča stranka navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožečo stranko pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnosti med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je ugotovila na podlagi uradnih podatkov.
vodno soglasje - legalizacija objekta - vodovarstveno območje
Postopek za izdajo soglasij k gradbenemu dovoljenju za že obstoječ oziroma zgrajen objekt se s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij v primeru šele načrtovane oziroma nameravane gradnje objekta. T. i. legalizacija ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja in soglasij k gradbenemu dovoljenju pod enakimi pogoji, kot jih določajo predpisi za gradnjo šele načrtovanega objekta, torej skladno z vsemi določbami relevantnih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo novih objektov.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, zato je sodišče tožbo zavrglo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
Tudi za kmetijska zemljišča z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" obstaja dolžnost preprečevanja zaraščanja, saj upoštevaje določbo 7. člena ZKZ izjema od te obveznosti za zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "kmetijsko zemljišče v zaraščanju", ne velja.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZEN člen 9, 26, 39, 39/1, 39/6, 60, 61, 61/1.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - urejanje meje - sodna poravnava - zavrženje tožbe
Sodna poravnava je sodna odločba, ki je ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku in s tožbo v upravnem sporu. Če tožnik meni, da so podatki na podlagi sklenjene sodne poravnave v zemljiškem katastru napačno vpisani, ima pravno varstvo zagotovljeno na podlagi 9. člena ZEN.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - dopustnost upravnega spora - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Ni upravni spor namenjen temu, da bi se stranki zagotavljalo sodno preverjanje pravilnosti njenih (načelnih) stališč v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko izpodbijani upravni akt zanjo nima pravnih posledic ali pa so te zanemarljive ter hkrati ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi kot takšno terjalo sodno intervencijo.
ZUP člen 82. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 2, 2/1-3, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
davčna preiskava - vpogled v spis - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - informacijski pooblaščenec
Iz določb 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP izhaja, da je informacijski pooblaščenec kot samostojni in neodvisen državni organ pristojen za odločanje o pritožbi, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zadevi ni sporno, da je zoper odločitev prvostopnega davčnega organa tožnik vložil pritožbo. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča bi torej v zadevi šlo tudi za pritožbo posameznika iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje informacijskemu pooblaščencu, v kolikor tega ne bi storil že tožnik sam. Zoper odločitev informacijskega pooblaščenca je namreč zagotovljeno samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Pri razlagi zakonske določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP je treba izhajati iz okoliščine, ali se je postopek, za katerega je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč, končal v njegovo korist ali ne. V prvem primeru se odloča o vrnitvi brezplačne pravne pomoči po 48. členu, v drugem pa po 49. členu ZBPP. Slednji se uporabi tudi v primeru, ko je bil postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan na podlagi upravičenčevega umika tožbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj tožnik ne zatrjuje, pa tudi iz podatkov spisa to ne izhaja, da bi tožnik tožbo umaknil, ker bi bil izven sodnega postopka njegov zahtevek izpolnjen.