Ker obdolženec pred storitvijo kaznivega dejanja ni bil kaznovan zaradi kršitve prometnih predpisov in ker se je nesreča zgodila pred tremi leti in sedmimi meseci, pa tudi v tem času ni bil kaznovan, zgolj dejstvo, da je nesrečo povzročil, ker je vozil vinjen, ne more biti podlaga za izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil.
ZPP (1977) člen 489, 489a, 196. ZPod člen 184, 185, 186.
zakonito zastopanje - direktor - vpis v sodni register - pooblastilo - pripoznava tožbenega zahtevka - sosporništvo - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo
Če gre za spor med dvema podjetjema, mora sodišče uporabiti postopek v gospodarskih sporih. Če je na strani tožene stranke tožena tudi fizična oseba, pa mora ugotoviti, ali sta toženi stranki materialna ali formalna sospornika. Če gre za materialno sosporništvo, mora uporabiti določilo 491. člena in ravnati po postopku v gospodarskih sporih; če pa gre za formalno sosporništvo, potem mora tožbi proti tožencema, ki se morata obravnavati v različnih postopkih, razdružiti in zadevi ločeno obravnavati.
Vpis v sodni register ni vedno konstitutivnega pomena. Nedvomno je vpis bistven za ustanovitev, združitev, organiziranje in prenehanje subjekta vpisa ter statusne in druge spremembe tega subjekta (prvi odstavek 184. člena tedaj veljavnega Zakona o podjetjih). Drugače pa je v primeru podatkov, ki niso namenjeni sami možnosti izvajanja pravnega prometa, marveč so namenjeni varnosti pravnega prometa (med slednje spada pooblastilo v pravnem prometu s tretjimi osebami). Ti podatki po določilu drugega odstavka 186. člena Zakona o podjetjih res učinkujejo nasproti tretjim osebam šele od dneva vpisa; toda v notranjih razmerjih ni ovire, da ne bi sodišče pri svojem odločanju upoštevalo listinskih dokazov (zapisnik zbora delavcev in predlog za vpis spremembe pooblaščenih oseb za zastopanje v sodni register).
sodna pristojnost - izdaja soglasja v upravnem postopku - postavitev mejnikov - zavrženje tožbe
Tožnik ne more s tožbo zahtevati nadomestitev soglasja, ki bi ga morala tožena stranka dati upravnemu organu, da bi se lahko vkopali mejniki po sodno določeni meji. V takem primeru sodišče tožbo zavrže, ker ni dopustna sodna pot.
službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če je stanodajalec določil stanovanje kot službeno po tem, ko je imetnik stanovanjske pravice že pridobil pravico odkupiti stanovanje, t.j. po 19.10.1991, taka naknadna določitev namembnosti ni mogla vplivati na že pridobljeno pravico do odkupa.
Ni veljavna pismena oporoka pred pričami, če so na njej namesto oporočiteljevega podpisa le neprepoznavne čačke, ki po mnenju izvedenca grafologa niso podpis.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - stiska
Ekonomska stiska, zaradi katere je predlagateljica podarila premoženje občini, ne predstavlja razloga, po katerem bi bila predlagateljica upravičenka do denacionalizacije po 5. čl. ZDEN.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
skupno premoženje zakoncev - izpraznitev stanovanja
Zahtevek razvezanega zakonca za plačilo polovice zneska, izplačanega v višini 30 % vrednosti stanovanja ob njegovi izpraznitvi (126. čl.
SZ), ni utemeljen, če je bil imetnik stanovanjske pravice drugi zakonec in je bilo stanovanje izpraznjeno ter plačilo izvršeno po razvezi zakonske zveze.
Ker med predlagatelji na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne nepremičnine, je sodišče prve stopnje predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto in uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk.
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Dogovor o valutni klavzuli iz leta 1990 je veljaven. Tudi če se pogodba razdere, je ta dogovor treba upoštevati. V tem primeru ne gredo zakonite zamudne obresti, ampak take kot jih priznavajo poslovne banke za devizne vloge na vpogled.