predlog za oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, ker plače ne prejema, in nima prihrankov, prav tako nima drugega premoženja, je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.
neposredno razmerje s sodiščem – dolžnost povrnitve stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks
Višje sodišče se strinja s pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da mora sodne takse plačati nasprotnik stranke le, če je bila ta oproščena plačila sodnih taks (15. člen ZST-1).
Tudi po oceni višjega sodišča pa se neposredno razmerje s sodiščem za nasprotnika zavezanca za plačilo sodnih taks ne vzpostavi v primerih, ko taksni zavezanec ni bil (niti delno) oproščen plačila sodnih taks, temveč mu je bilo le odloženo njihovo plačilo. Ker gre za izjemo od splošnega pravila, da se to razmerje vzpostavi le med taksnim zavezancem in sodiščem, uporabe te določbe ni mogoče širiti še na druga razmerja, tako tudi ne na primere odložitve plačila sodne takse. To ne bi bilo mogoče niti v primeru, ko bi bila odložitev plačila sodnih taks le podvrsta oprostitve plačila sodnih taks, pri čemer se višje sodišče s takim stališčem (o podvrsti) niti ne strinja. Gre za povsem drug institut.
URS člen 38. ZKP člen 18, 18/2, 149, 149/2. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopku
V obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega posega v obdolženčevo ustavno pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave). Obdolženi je bil po tistem, ko je bil postopek, iz katerega izvira s strani obrambe problematiziran biološki material, končan z zavrženjem zahteve za preiskavo, v letu 2012 ponovno obravnavan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bil zanj v letu 2014 tudi pravnomočno obsojen. To pa pomeni, da se je z navedeno (kasnejšo) kriminalistično tehnično obdelavo obdolženega čas hrambe obdolženčevega DNK vzorca bistveno podaljšal.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 46, 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 49-1, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-4, 52.
izvedenec – nagrada in povrnitev stroškov za izvedensko delo – nagrada za delo izvedenca – nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja – nagrada za izjemno zahtevno mnenje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja.
odškodninska odgovornost - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - unovčenje bančne garancije
Iz sodne prakse (III Ips 74/2015, III Ips 40/2016, III Ips 9/2015) izhaja, da dejstvo, da je naročnik glavnega izvajalca plačal, ne pomeni, da ga to odvezuje plačila po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, če je ravnal protipravno tako, da ni spoštoval predpisov o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopku javnega naročanja. Opustitev pričakovanega ravnanja lahko pomeni toženkino protipravno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in sicer vestnosti (prvi odstavek 5. člena OZ) ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
nadomestitev zaporne kazni s splošno koristnim delom - povratnik
Res je sicer, da je možno izrečeno kazen nadomestiti z delom v splošno korist tudi pri povratnikih, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da takšna odločitev pri obsojenemu ne pride v poštev, saj je ta večkrat kaznovan, obravnavano dejanje pa je storil v preizkusni dobi, na obsojenega pa že do sedaj izrečene kazni niso vplivale tako, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. Družinske razmere obsojenca je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, zato pritožba, ki se na te razmere ponovno sklicuje ne more biti uspešna in ni razlog za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Družinske razmere in ostale okoliščine, na katere se pritožba sklicuje, bi namreč pomenile, da storilcem kaznivih dejanj, ki se znajdejo v takšnih razmerah, zaporne kazni sploh ne bi bilo mogoče izreči in zanje je zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023931
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - postopek analogen postopku sodne odmere kazni - upoštevanje individualnih okoliščin na strani obsojenca - uresničevanje splošnega namena izrekanja kazenskih sankcij - sklicevanje na socialne in materialne posledice zaradi izvršitve zaporne kazni - predkaznovanost obsojenca - upoštevanje teže in vrste kaznivega dejanja ter stopnje krivde obsojenca
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca, pa ne dovoljujejo ob obsojenčevi predkaznovanosti predlaganega načina izvršitve kazni. Pritožbeno sklicevanje na socialne in materialne posledice, ki bodo nastopile pri obsojencu in osebah, ki jih zaposluje, zaradi izvršitve kazni zapora v ZPKZ, ni okoliščina, ki bi narekovala drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, saj ima prestajanje zaporne kazni že po svoji naravi vselej za posledico tudi spremembo v socialnem in materialnem položaju osebe, ki zapor prestaja in oseb, ki so z njim v socialnem ali materialnem smislu povezane.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za odlog plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v skladu z navodilom iz petega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevalo edino trditev, ki jo je tožeča stranka postavila (blokado računa), hkrati pa je presodilo tudi priložene listine, ki ne izkazujejo tako slabega stanja, da tožeča stranka ne bi zmogla plačila sodne takse.
V primeru po 31. členu ZST-1 sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Doslej sodišče s sklepom ni določilo nove pravne vrednosti predmeta, zato ni imelo podlage, da izda plačilni nalog.
Vse sporne zahtevke iz obravnavanega kompleksnega pravnega razmerja med dediči bi tožnik glede na naravo dediščinske skupnosti lahko in moral uveljavljati v tej pravdi, in sicer z vmesnima ugotovitvenima zahtevkoma glede ničnosti obeh pogodb, na kateri se sklicuje, in z oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom za vrnitev določenega premoženja v zapuščino zaradi dopolnitve nujnega deleža.
V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.
zastaranje preživninske terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje judikatne terjatve - zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice - specialne določbe - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti - ugasnitev izvršilnega naslova
Pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Določba 358. člena OZ je specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja.
Terjatev upnika predstavlja pravo judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, ki pa je v zvezi z določbo druge točke 358. člena OZ, začel teči naslednjega dne po dopolnitvi polnoletnosti preživninskega upravičenca.
V primeru prekinitve rednega šolanja izvršilni naslov za izterjavo preživnine ugasne in s kasnejšim šolanjem ne oživi. To pomeni, da dolžnik tudi za kasnejše obdobje, četudi bi se redno šolal, preživnine na podlagi navedenega izvršilnega naslova ne more zahtevati.
ZPP člen 79, 83, 83/1, 83/2, 137, 339, 339/1. ZST-1 člen 4, 34a.
postavitev začasnega zastopnika – stranka neznanega prebivališča – nastop stranke pred sodiščem – prenehanje upravičenja za zastopanje – taksni zavezanec – posebni primeri zavezanca za plačilo – nastanek taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – nedopustni ugovorni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov. Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa, kar pa ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala in tudi ne, da tožencu takse ni treba plačati.
odstranitvena dejanja – izročitev prostorov – dolžnik v izvršilnem naslovu – črpanje pravice iz izvršilnega naslova – odstranitev stvari in oseb
Določba 221. člena ZIZ res določa, da mora dolžnik upniku izročiti prostore v posest in sicer, da odstrani stvari in osebe. V primeru, ko se izvršilni naslov in sklep o izvršbi ne nanaša na posestnika in ta v posestni pravdi zahteva ugotovitev motenja posesti izvršitelja in upnika, je možno le ugotoviti, da ni protipravnosti, če se ugotovi, da se tretji nahaja v prostorih v povezavi z izvršilnim naslovom, ki je bil podlaga sklepu o izvršbi. V nasprotnem primeru se izvršba ne more nanašati na osebo, ki ni v izvršilnem naslovu in sklepu v izvršbi kot dolžnik.
ZPP člen 154, 154/2, 155. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – kriterij uspeha – nagrada za postopek – nagrada za narok – načelo potrebnosti
Pri odločanju o stroških postopka mora sodišče upoštevati vse potrebne pravdne stroške strank, ki so nastali tekom postopka (v obravnavanem primeru: tako na prvi stopnji kot na pritožbeni stopnji, upoštevajoč vrednost spornega predmeta), nato pa odmeriti po načelu uspeha strank v pravdi, temu pa sledi medsebojno pobotanje.
Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - število vlog - vodomer
Zaradi specifičnosti postopka, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine se pravilo dveh vlog v sporu majhne vrednosti razlaga tako, da pravdni stranki po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko vložita dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo, v nadaljevanju pa nato lahko še vsaka eno pripravljalno vlog, s katero odgovorita na navedbe nasprotne stranke.
V primeru, če se odloži izvršitev izpodbijanega akta (torej odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami) to pomeni, da bi tožnik še nadalje bil sposoben opravljati delo na delovnem mestu varnostnika. Tožniku tako ne bi bila priznana invalidnost, ne pravica do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami. Takšna začasna odredba v nobenem primeru ne more doseči namena, ki ga tožnik zasleduje, to je, da ne bi prišlo do poškodb v posledici sinkop. Zato predloga za izdajo začasne odredbe, da se odloži izvršitev izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, ni utemeljen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004840
ZP-1 člen 25, 25/1, 137. ZPrCP člen 23. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
zaseg predmetov - zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila
Pogoji za zaseg motornega vozila so odpadli šele naknadno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbo IV Ips 50/2016 spremenilo odločitev sodišč prve in druge stopnje glede odgovornosti za prekršek po 3. točki prvega odstavka 50. člena ZVoz in glede tega prekrška postopek o prekršku ustavilo. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema predmetov, na kar je smiselno nakazalo tudi Vrhovno sodišče v svoji sodbi. Zgoraj citirana določba drugega odstavka 137. člena ZP-1 namreč omogoča odvzem predmetov tudi, če je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081766
OZ člen 198, 335, 335/3. ZASP člen 146, 168, 168/3. ZPP člen 184, 185.
ugovor zastaranja v pritožbi – predvajanje glasbe v trgovini – zapisniki o kontroli – plačilo nadomestila za uporabo avtorskih del – civilna kazen – huda malomarnost – kršitev avtorske pravice – poziv k podpisu pogodbe – predlg za izvršbo – dopolnitev tožbe – sprememba tožbe
Drži, da zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, a tu ne gre za takšno situacijo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka vsaj dvakrat toženo stranko pozivala k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se toženka na to ni odzivala, še več, tudi ob obisku zastopnika tožeče stranke je s svojim obnašanjem zavračala ureditev razmerja. Še tekom postopka je zanikala uporabo avtorskih del in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila kot taki.