V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086090
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-10, 452, 454. OZ člen 199. SZ-1 člen 50.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – stroški sanacije – redna vzdrževalna dela – poslovodstvo brez naročila – nujna gestija – trditveno breme – mesečni razdelilniki – informativni dokaz
Tožeča stranka ni navedla, da posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda, oziroma da obstaja konkretna nevarnost škode, ki jo želi tožeča stranka preprečiti s svojim ravnanjem, ali da škoda že nastaja. Zgolj navedba, da je delo nujno potrebno, zato ne pomeni izpolnjenih predpostavk za poslovodstvo brez naročila.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086803
ZVEtL člen 23, 23/3. ZPP člen 270, 270/3, 275, 275/1, 275/1-14, 363, 363/2. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – udeleženci postopka – predlagatelj – založitev predujma za izvedenca – sklep o porazdelitvi stroškov predujma za izvedenca – sklep procesnega vodstva – stroški postopka – nedovoljena pritožba – pritožba zoper odločitev o glavni stvari
Sklep o porazdelitvi stroškov predujma za izvedenca v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med predlagatelje in druge pridobitelje posameznih delov stavbe, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku (tretji odstavek 23. člena ZVEtL), je sklep procesnega vodstva.
poziv na dopolnitev predloga za taksno oprostitev – vročanje – zmotni zaključki sodišča
Iz povratnice ne izhaja, da bi bil začasnemu zastopniku vročen predmetni sklep, niti ni povratnice o tem, da bi bil sklep vročen toženi stranki. Zato so zaključki sodišča o tem, da je v skladu s pravili o nepopolnih vlogah toženo pozvalo na popravo vloge in opozorilo na posledice do katerih bo prišlo, če vloge ne popravi, napačni.
spor majhne vrednosti – odločitev izven glavne obravnave – stroški – stroškovni sklep – posebna vloga – stroški priglašeni s posebno vlogo – poseben sklep o stroških – stroškovnik – vročanje stroškovnika nasprotnim strankam
V sporu majhne vrednosti je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku izven glavne obravnave. O stroških tožeče stranke, priglašenih s posebno vlogo takoj po vročitvi končne odločbe tožeči stranki, je odločalo s posebnim sklepom, kar dovoljuje sedmi odstavek 163. člena ZPP.
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se stroškovniki ne vročajo nasprotnim strankam.
Prikrajšanje mora biti premoženjsko, kar pomeni, da premoženje preide iz ene stranke na drugo. Če stranka, ki trdi, da je prikrajšana, ne utrpi zmanjšanja svojega premoženja, niso podani pogoji za uveljavitev obogatitvenega zahtevka po 190. členu OZ.
Pravno relevantno je zgolj civilno pravno zmanjšanje premoženja, ne pa zmanjšanje v računovodskem pomenu besede (nastanek finančne obveznosti z izstavitvijo računa tretji osebi).
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti - pripombe na cenitev - pritožbene novote
Sodna praksa je iz razloga, da se strankam zagotovi pravica do izjave že pred sodiščem prve stopnje (pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine po prvem odstavku 179. člena ZIZ), izoblikovala procesno ukrepanje izvršilnega sodišča v tej smeri, da strankam, ob vročitvi cenilnega poročila pošljejo tudi dopis, v katerem jih izrecno pozivajo, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na prejeto cenitveno poročilo. Opustitev pravočasne podaje pripomb vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote.
delitev skupnega premoženja razvezanih zakoncev - vlaganje v posebno premoženje drugega zakonca
Zakonec, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, lahko zahteva povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca (v tem primeru povečanja vrednosti toženkinega deleža na stanovanju). Skupno premoženje torej tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z obravnavanimi vlaganji (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Ker pa je bilo stanovanje na M. ulici v času zakonske zveze pravdnih strank prodano in prejeta kupnina vložena v izgradnjo hiše, je povečano vrednost toženkinega deleža stanovanja zaradi skupnih vlaganj načeloma mogoče upoštevati kot prispevek obeh strank (in ne zgolj toženke) k pridobitvi skupnega premoženja.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – plačilo – cena – cenik – trditveno in dokazno breme
Ker je toženec ugovarjal zahtevku tudi po višini, bi moral tožnik navesti ne le, da je storitev obračunal po svojem ceniku, ampak tudi konkretizirati njegovo vsebino (kakšna je bila v ceniku predvidena cena za posamezno storitev in kako je bilo to konkretno upoštevano pri računu, ki je bil izstavljen tožencu), vse to pa nato tudi izkazati (s predložitvijo cenika, ki je veljal v času sklenitve mandatne pogodbe). To je še posebej pomembno ob dejstvu, da so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje računi, ki jih je tožnik izstavljal posameznim etažnim lastnikom, po višini različni. Tožnik teh trditev (in dokazov) ni ponudil. Procesno trditveno in dokazno breme zato na toženca (še) ni prešlo. Povedano drugače: toženec bi bil dolžan svoj ugovor glede višine konkretizirati šele, ko bi tožnik podal ustrezne trditve in jih tudi izkazal. Očitek, da je sodišče prve stopnje trditveno in dokazno breme nepravilno naložilo tožniku, je zato neutemeljen.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODVETNIŠTVO
VSL0085206
ZFPPIPP čl. 97, 103, 103/7, 245, 355, 355/2, 355/2-6, 355/2-9, 355/3, 355/3-8, 485. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 3, 18, 28, 31, 35.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - odvetniški stroški - zapadlost stroškov - sekundarni postopek zaradi insolventnosti
Le v izvršilnem postopku bi se lahko razpravljalo o potrebnosti nastanka stroškov stečajnega dolžnika.
Obravnavana stečajna zadeva teče kot sekundarni (oziroma pomožni) stečajni postopek, glavni postopek pa teče v Avstriji. Tukajšnji stečajni dolžnik je podružnica družbe A. , Avstrija – v stečaju. Za obravnavano zadevo je zato potrebno uporabiti določila 8. poglavja Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba).
Pooblastila upravitelja v obravnavani zadevi določa slovensko pravo, omejena pa so na premoženje stečajnega dolžnika (podružnice), ki se nahaja v Sloveniji.
Gre v primeru navedenih pravd za dejanja, ki se tičejo premoženja stečajnega dolžnika, v zvezi s takim premoženjem pa slovensko stečajno pravo določa, da gre za stroške stečajnega postopka - gre za stroške slovenskega stečajnega postopka in ne avstrijskega.
Stroški pravd, ki so za pritožnika sporni, so stroški tega stečajnega postopka in ne stroški glavnega stečajnega postopka. Četudi je stečajni dolžnik pooblastilo odvetnici temeljil tudi na pooblastilu upravitelja glavnega postopka, pa tega pooblastila ni mogoče upoštevati na način, ki ga uveljavlja pritožba – da bi torej pooblaščenka zastopala družbo A. – v stečaju iz Avstrije na stroške te družbe.
16. člen Odvetniške tarife plačila ne veže na končanje pravdnega postopka, temveč določa le, da se šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje takrat, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja.
Koncept plačevanja odvetnika je bil po ZOdvT povsem drugačen od koncepta po Odvetniški tarifi. Imel je namreč le eno nagrado za cel postopek in eno nagrado na narok (čeprav je bilo na isti stopnji postopka opravljenih več narokov). V takem primeru je logično, da je storitev opravljena oziroma končana šele, ko sodišče izda sklep o stroških (pravdnega) postopka ob izdaji odločbe o končanju postopka na posamezni stopnji. Sedanji koncept pa temelji na plačevanju posameznih opravil v postopku, tako da se odvetniku plačuje za storitve sestave posameznih vlog in posameznih pristopov na naroke.
pogodba v korist tretjega - gradbena pogodba - pravice beneficiarja - sodelovanje beneficiarja pri pogodbi
Za pridobitev pravice, ki jo beneficiariju (tožeči stranki) nudi pogodba v korist tretjega (gradbena pogodba z dodatkom), namreč ni potrebno nikakršno beneficiarijevo sodelovanje. Beneficiar pridobi pravico že s samo sklenitvijo pogodbe v njegovo korist, pri čemer ni potrebna izjava beneficiarija, da pogodbo, ki je sklenjena v njegovo korist, sprejema.
ZST-1 člen 7, 8, 19. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
postopek za plačilo sodne takse – vrednost spora – preverjanje vrednosti spora – ugotavljanje vrednosti za plačilo sodne takse
Samostojna pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora ni dovoljena. Izpodbijati ga je mogoče skupaj z odločbo o glavni stvari. Odločitev o vrednosti spora bi pritožbeno sodišče v postopku za plačilo sodne takse kljub temu preizkusilo, če bi po sodišču določena vrednost spora vplivala na pravico tožnikov do sodnega varstva. Po sodišču prve stopnje določena vrednost spora ima namreč neposreden vpliv na višino taksne obveznosti, plačana sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje pa je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004837
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 18, 18/2, 285, 285/b.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - protipravnost gotovinskega dviga - predobravnavni narok - izvajanje dokazov
Tudi sicer dovoljen gotovinski dvig pri opravljanju gospodarske dejavnosti zaupanega tujega denarja, ki ni bil porabljen za potrebe poslovanja gospodarske družbe U., ker ga je obtoženec vzel v svojo posest, je protipraven v smislu določbe prvega odstavka 209. člena KZ-1. Določbe 285.b člena ZKP, ki se nanašajo na opravo predobravnavnega naroka, sicer izrecno ne govorijo o morebitnem izvajanju dokazov, a izvedbe posameznih dokazov, ki bi se izkazali kot pomembni za obtoženčevo izjavljanje o krivdi, niti ne prepovedujejo. Zato je potrebno tudi dokaze, izvedene na predobravnavnem naroku ocenjevati po splošnih pravilih iz drugega odstavka 18. člena ZKP.
V okviru ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave se presoja, ali so v NFP upoštevani taki ukrepi finančnega prestrukturiranja, ki ob obstoječih okoliščinah in dejstvih zagotavljajo odpravo vzrokov insolventnosti in zagotavljajo dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost in ki morajo hkrati biti taki, da bodo zagotavljali, da bo dolžnik lahko obveznosti izpolnil skladno s predlagano prisilno poravnavo (primeijaj 4. in 5. točko prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP). Ali bo postopek prevzema novih vložkov uspešen, se bo ugotavljalo v upraviteljevem poročilu o vpisu in vplačilu novih vložkov (197. člen
ZFPPIPP). Ce ne bo uspešen, bo sodišče ravnalo po določbah 198. člena ZFPPIPP.
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da padavine niso bile tolikšne, da jih ne bi bilo mogoče predvideti, zlasti pa ne tolikšne, da njihovih posledic ne bi bilo mogoče z ustreznimi ukrepi preprečiti. V prid takemu zaključku govori že samo dejstvo, da sta bila na obravnavanemu območju poplavljena le dva objekta1. Tožena stranka se zato s sklicevanjem na višjo silo ne more razbremeniti odgovornosti.
Vprašanje je, ali bi tožena stranka kot strokovnjak kljub temu, da ni imela neposrednih obveznosti, morala izvesti dodatne ukrepe, s katerimi bi preprečila posledice, kakršne so nastale v obravnavnem primeru. Odgovor je odvisen od konkretnih okoliščin primera.
Za razliko od 615. člena OZ, 27. člen ZPSPP določa, da se v taki situaciji šteje, da se najemna pogodba obnovi za nedoločen čas, kar pa pomeni spremembo pogodbe in ne sklenitve nove pogodbe. Ostala določila najemne pogodbe se niso spremenila, spremenilo se je le trajanje najemnega razmerja. Drži sicer, da v ZPSPP ni urejeno vprašanje zavarovanj ob spremembi pogodbe in bi dejansko lahko prišla v poštev uporaba 615. člena OZ kot splošnejšega predpisa. Dejstvo, da gre za dispozitivno določbo, pa pomeni, da se taka določba uporabi le v primeru, da se stranki nista dogovorili kaj drugega. V predmetni zadevi sta se stranki v poroštveni pogodbi dogovorili drugače: tožena stranka se je zavezala, da njena poroštvena obveznost velja časovno neomejeno, vse do izpolnitve celotnih obveznosti N. F. d.o.o., ki so ali bodo nastale v zvezi s citirano najemno pogodbo, njenimi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, torej tudi za obveznosti iz naslova najemnine po spremenjeni pogodbi.
V obravnavanem primeru, ko se zatrjuje odstop od pogodbe iz razloga, ker je ena od pogodbenih strank kršila pogodbo s tem, da je drugi pogodbeni stranki (namerno) zaračunavala storitve, ki jih ni opravila, je materialnopravno izhodišče presoje v 106. členu OZ, po katerem upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.
ogled - hišna preiskava - nezakoniti dokazi - zavarovanje dokaza - pravica do nedotakljivosti stanovanja - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati
V okoliščinah, ko je policija pričela z ogledom (drugi odstavek 164. člena ZKP) zaradi požara v objektu, je lonček z rastočo rastlino - konopljo zavarovala na zakonit način, ko je slednjega gasilec zaradi nevarnosti rušenja objekta s pomočjo lestve potegnil iz kleti. Tak vstop ni bil nezakonit, pač pa je bilo zavarovanje dokazov opravljeno na podlagi prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP z namenom, da policija zavaruje dokaze, ki so bili zaradi požara ogroženi. Policisti so prišli na kraj zaradi požara in so skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZKP opravili ogled kraja dejanja. Policija je imela podlago za svoje ravnanje v 148. členu ZKP, saj mora v primeru podanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ustrezno ukrepati, da se izsledi storilec kaznivega dejanja.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v čast in dobro ime - nedopusten poseg v čast in dobro ime - presoja žaljivosti - namen zaničevanja - presežena meja sprejemljive kritike - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin
Nedopustne so žaljive ocene, za katere ni več mogoče reči, da so usmerjene v predmet javne razprave, ampak predstavljajo diskvalifikacijo, ponižanje osebe. Izraz gnili človeški izmeček je v izpodbijani sodbi pravilno ocenjen kot tak. Ni mogoče reči, da je toženec z uporabo izraza, ki odvzema osebi vrednost, ki ji gre kot človeku, še ostal v mejah kritike tožnikovega ravnanja. Žaljivka je bila naslovljena na tožnika kot osebo.