Sodišče v postopku neprave obnove kazenskega postopka, ko spreminja posamezne pravnomočne sodbe v odločbah o kazenskih sankcijah, ne more odločati o načinu izvršitve kazni zapora.
izrek enotne kazni - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - kršitev pravice do obrambe - neprava obnova kazenskega postopka
Člen 413/II ZKP določa, da mora sodišče predlog za izrek enotne kazni vročiti nasprotni stranki, ki ima pravico v 8 dneh nanjo odgovoriti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030047
KZ-1 člen 55. ZKP člen 372, 372-5, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek neprave obnove - odmera kazni obsojencu - odmera enotne kazni - enotna kazen zapora - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba kazenske sankcije - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Pri izrekanju enotne kazni v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP oziroma pri odmeri kazni obsojencu na podlagi 55. člena KZ-1 ista kazen ne more biti dvakrat upoštevana kot določena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029897
KZ-1 člen 173, 173/3, 50, 50-2, 51, 51/1-2. ZKP člen 378, 378/1, 367, 367/2.
pravica do obrambe - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - uporaba omilitvenih določil - zaporna kazen - seja pritožbenega senata - izključitev javnosti - spolna integriteta - izvedenec - mladoletna oškodovanka
Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, na podlagi česa sklepa, da je izpovedba oškodovanke M.L.Z. resnična, ko je povedala, da ji je obdolženec z roko segel za hlače in spodnjice ter jo otipaval po spolovilu in ustrezno je tudi pojasnilo, da takšno ravnanje nedvomno nakazuje, da je bilo obdolženčevo ravnanje spolno motivirano in da je z njim zadovoljeval svoj spolni nagon. Sodba torej razloge o tem ima, kakršnokoli nadaljnje pojasnjevanje, da gre za spolno motivirano dejanje, pa je ob tem nepotrebno, ker je z navedenim zaključkom sodišča prve stopnje to dejstvo dovolj pojasnjeno. Ravnanje samo po sebi kaže na spolno motiviranost storilca in nobenih razlogov ni imelo sodišče prve stopnje, da bi se ukvarjalo z obdolženčevo starostjo in ugotavljanjem, ali gre za spolno aktivno osebo.
Odgovor na vprašanje, ali si je oškodovanka izmislila dogodek in obdolženca po krivem obremenjuje, sodi v pristojnost sodišča in ne izvedenca. Izvedenec dr. A.F. je na vprašanja sodišča in strank ustrezno odgovoril, pri oškodovanki je ugotovil znake spolne zlorabe, in sicer prisotnost posttravmatske stresne motnje, zmanjšano zmožnost uživanja v spolnosti in znižano samospoštovanje, pojasnil je, zakaj pri njej ne gre sklepati o neiskrenosti oziroma težnji po laganju, prav tako pa, zakaj so znaki spolne zlorabe pri osebi, ki je s tovrstnim kaznivim dejanjem oškodovana, bistveno težji, če je storilec oseba iz družinskega kroga, kot če gre za neznano osebo oziroma osebo, ki z njo ni v takšnem razmerju, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in ocenilo v točki 11 obrazložitve sodbe. S strokovnega stališča je izvedenec torej pojasnil tudi, na podlagi česa zaključuje, da pri oškodovanki ni mogoče sklepati o neiskrenosti oziroma težnji po laganju, naloga sodišča pa je bila, da po oceni vseh izvedenih dokazov presodi, ali je oškodovanka verodostojna ali ne. Zato je pritožbena navedba, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ker izvedenec ni odgovoril na vprašanje, ali je mogoče izključiti, da si je oškodovanka celotno zgodbo izmislila, neutemeljena.
Pritožbenemu zavzemanju za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče ne more ocenjevati, ali je bila v drugem pravnomočno končanem kazenskem postopku, kjer je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, ki je bila omiljena do najnižje meje, odmerjena primerna kazen, temveč lahko ocenjuje le ustreznost kazenske sankcije, izrečene v tem postopku. Zavržnost ravnanj, s katerimi storilci prizadenejo spolno integriteto mladoletnih oseb, ki še niso stare 15 let, pa bi jih morali varovati, ker so jim zaupane v varstvo in oskrbo, se odraža v višini kazni, ki je za takšno kaznivo dejanje predpisana, predpisana pa je v razponu od treh do desetih let in za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 zaradi teže tovrstnih kaznivih dejanj tudi ni mogoče izreči le sankcije opozorilne narave (2. točka prvega odstavka 51. člena KZ-1). Izrečena zaporna kazen je zato ustrezna in je ne gre spreminjati obdolžencu v korist.
ZPP člen 245, 245/3. OZ člen 6, 6/2, 642, 642/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/1.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - strokovna institucija kot izvedenec - podjemna pogodba - določitev plačila - dogovor - podlaga odmere nagrade - skrbnost dobrega strokovnjaka - konkludentno soglasje
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. V takšnem primeru je priznanje višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo.
Ob tem, da strokovna institucija ni podala nobenega predračuna ali ugovora v zvezi s predlagano podlago odmere nagrade in stroškov (če bi imela o tem kakšne pomisleke, bi jih morala takoj izraziti v svojem odgovoru, v skladu z njenim dolžnim ravnanjem s skrbnostjo dobrega strokovnjaka), ter da je sprejela izvedensko nalogo v skladu s pogoji sklepa prvega sodišča, je bil med prvim sodiščem in strokovno institucijo na ta način sklenjen dogovor tudi glede načina oziroma podlage obračuna nagrade in stroškov (da se upoštevajo določila Pravilnika).
Pritožbi neutemeljeno uveljavljata, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določilo 7. člena ZPP v povezavi z 212. členom ZPP, ker je prekoračilo trditveno podlago v tožbi in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Upoštevan čas trajanja hudih telesnih bolečin, ki presega trditveno podlago v tožbi, na višino odmerjene odškodnine iz tega naslova ni odločilno vplival, saj paleta ostalih telesnih bolečin, ki so izzvenele šele po zadnji operaciji 4. 4. 2013 in številne nevšečnosti, ki jih je tožnica utrpela, višino odmerjene odškodnine iz tega naslova v celoti podpirajo.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - izvršitvena ravnanja - oblika krivde
Če je bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje njegovega podpisa ne vsebuje, zato je nepopolna. Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 člen 3, 3/10, 31, 32, 32/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodbene stranke - navadni materialni sosporniki - navedba vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - več zahtevkov zoper različne tožence - plačilo sodne takse za pritožbo
Tožnik s tožbo zaradi oškodovanja svojih upnikov izpodbija troje pravnih poslov; obenem zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah, ki so bile predmet navedenih poslov.
Ker so toženci v tej pravdi navadni materialni sosporniki, bi moral tožnik, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZPP, navesti vrednost spora posebej za vsak zahtevek, ki se nanaša na posameznega toženca.
ZFPPIPP člen 251, 386. ZPP člen 343, 343/1. ZST-1 člen 34a.
odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - osebni stečaj fizične osebe - zastopanje stečajnega dolžnika - neodobritev neupravičeno zastopanega - nedovoljena vloga - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo - odobritev pravdnih dejanj - plačilo sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker dolžnik izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ker v obravnavanem primeru vse obravnavane vloge tožnika niso bile vložene po stečajni upraviteljici, pač pa po skrbnici, ki ga v tem postopku glede premoženjskih pravic ni mogla več zastopati kot zakonita zastopnica, je ugotovitev sodišča, da so bile vloge nedovoljene, pravilna.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le za naprej: od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Velja vnaprej za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, nima pa vpliva na dolžnost plačila za že zapadle taksne obveznosti. Ker je bil v obravnavanem primeru izdan plačilni nalog za že zapadlo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje, ga pritožba s sklicevanjem na taksno oprostitev, odobreno za nadaljnja procesna dejanja v pritožbenem postopku, ne more omajati.
Skladno z načelom formalne legalitete lahko sodišče dovoli izvršbo praviloma le v korist osebe, ki je v izvršilnem naslovu označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu označena kot dolžnik. Člen 24 ZIZ pa dopušča tudi izjemo od tega načela, pod pogojem, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže prehod terjatve nase oziroma prehod obveznosti na novega dolžnika. Če s tako listino ne razpolaga, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
V konkretnem primeru sta upnika, ki razpolagata z izvršilnim naslovom zoper pokojno dolžnico A. A. in sta vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika - B. B. (prej B. A.) in C. A. kot dediča navedene prvotne dolžnice A. A., s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 zahtevi iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ zadostila. Kot je pravilno in natančno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Iz izreka navedenega sklepa o dedovanju je namreč razvidno, da po pokojni D. D. dedujeta tudi njena nečaka B. A. (poročena B.) in C. A., iz obrazložitve pa, da je bila zapustnica D. D. vdova in ni imela potomcev, njena sestra A. A. pa je umrla za zapustnico in je zapustila hčer B. A. in sina C. A., ki na podlagi oporoke in zakona dedujeta zapustničino premoženje vsak do ¼. B. B. in C. A. sta tako po svoji pokojni materi, A. A., ki je umrla za svojo sestro, zapustnico D. D., pridobila pravico, da se odpovesta dediščini po prej umrli D. D. Kot je prav tako pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre za institut dedne transmisije po 134. členu ZD, ko na dediča preide pravica do odpovedi dediščini po nekem zapustniku, ker dedič le–tega umre še pred koncem zapuščinske obravnave. Glede na obrazloženo je materialnopravno pravilno stališče, da je pravnomočni sklep o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 ustrezna listina po 24. členu ZIZ, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo zoper B. B. in C. A., saj iz navedenega sklepa izhaja, da sta oba dediča tudi po pokojni A. A.
Za dedovanje na podlagi vstopne pravice gre v primeru, ko nekdo ne deduje zato, ker ni preživel zapustnika, na njegovo mesto pa vstopijo njegovi potomci (prim. 12. in 15. člen ZD). V konkretnem primeru pa je dolžnica po izvršilnem naslovu, A. A., umrla za zapustnico D. D. in je na B. B. ter C. A. prešla pravica do odpovedi dediščini po D. D. na podlagi dedne transmisije po 134. členu ZD. Ker sta B. B. in C. A. v zapuščinskem postopku po pokojni D. D. že sprejela dediščino, pa sta s tem konkludentno sprejela tudi dediščino po pokojni A. A. Glede na to in ker je dedna izjava nepreklicna (prim. 138. člen ZD), je tako tudi neutemeljena pritožbena navedba, da bi se v morebitnem zapuščinskem postopku po pokojni A. A. dolžnika še lahko odpovedala dedovanju.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 227, 227/1, 227/2, 298, 298/5. ZIZ člen 172a.
stečajni postopek - prijava ločitvene pravice - obstoj pravice - upravičeni prijavitelji - zemljiško pismo - prepozna prijava - prenehanje ločitvene pravice - zavrženje prijave - načelo koncentracije - smiselna uporaba določb ZIZ
Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - čas nastanka izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - začetek stečajnega postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, ki vsebuje zbir že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni. Tudi če so bili v obravnavanem primeru seznami izvršilnih naslovov izdani po datumu začetka stečajnega postopka, to ne pomeni, da so bili za v njih navedene terjatve izdani sklepi o izvršbi v nasprotju s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP šele po začetku stečajnega postopka. Iz navedenih seznamov je razvidno, da so bili izvršilni naslovi za navedene terjatve izdani pred začetkom stečajnega postopka in da je v seznamih navedeno stanje dolga na dan začetka stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028543
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpust obveznosti - osebni stečaj - pravni učinki odpusta obveznosti - izpolnitev obveznosti - plačilo komunalnih storitev - dolžnost plačila komunalnih storitev - komunalne storitve - obvezna gospodarska javna služba - premoženjski položaj - socialna stiska
Socialni in ekonomski razlogi ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožencu obveznosti iz naslova opravljenih komunalnih storitev ne bi bilo treba plačati.
pogodba o upravljanju storitev upravljanja - vsebina pogodbe - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe upravniku - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Ker je bila pogodba o upravljanju odpovedana in je tožeča stranka odpoved tudi prejela, tožeča stranka ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko.
Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom SZ-1 poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi.
ZKP člen 21, 21/1, 25, 25/1, 113, 113/1, 113/2, 330.
sestava sodišča - senatno sojenje - zborno sojenje - posvetovanje in glasovanje senata - priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde
Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.
Konkretnih zlorab prevzemnega postopka, zaradi katerih bi bila v prevzemni ponudbi dosežena prenizka cena, predlagatelja niti nista navajala. Očitki v zvezi s podajo prostovoljne/obvezne prevzemne ponudbe, na katere je višje sodišče odgovarjalo zgoraj, po presoji višjega sodišča niso takšne narave, ki bi lahko kakorkoli vplivali na doseženo ceno v postopku prevzema, niti jih kot takšnih nista navajala predlagatelja. Prav tako predlagatelja niti nista navajala, da prevzemnik ni ponudil istih sredstev in iste višine le-teh iz prevzemne ponudbe tudi izključenim delničarjem. Ker torej niso podani pogoji, ki jih je izoblikovala sodna praksa, in pod katerimi je mogoče izpodbiti domnevo primernega nadomestila, je presoja sodišča prve stopnje, da predlagatelji v okoliščinah konkretnega primera ne morejo uspešno izpodbiti domneve iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pravilna.