ZMed člen 58, 58/1, 58/3. ZZRZI člen 58, 58/3. ZGD-1 člen 481, 481/3. OZ člen 59, 59/2, 60, 60/2. ZSReg člen 19, 34, 39, 39-2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43.
prenos poslovnega deleža - prodaja poslovnega deleža - pogoji in njihov učinek - nemogoč pogoj - nedopusten pogoj - sprememba družbenika - omejevanje konkurence - nična pogodba
Registrsko sodišče pri odločanju o predlogu za vpis ni dolžno zahtevati posebne listine o tem, da pogoj ni izpolnjen. To ni določeno v 43. členu Uredbe, niti v nobeni od splošnih določb Uredbe. Predlagatelj je k predlogu priložil tako vse pravnomočne sklepe iz stečajnega postopka odsvojitelja poslovnega deleža kot tudi pogodbo o prenosu, sklenjeno v notarskem zapisu. Predlog je bil popoln v skladu s 43. členom Uredbe in je omogočal registrskemu sodišču vsebinsko presojo utemeljenosti predloga. Materialnopravni preizkus pravilnosti predloga po 34. členu ZSReg pa je pokazal, da je registrsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za vpis in je zavrnilo ugovor subjekta vpisa. Ali sta bila izpolnjena odložni pogoj na podlagi prvega odstavka 58. člena ZMed in razvezni pogoj na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZZRZI, registrsko sodišče presoja v zvezi z drugim odstavkom 59. člena OZ.
ZPP člen 184, 184/3, 196, 254, 254/2, 254/3, 292, 298, 298/3. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 70, 72, 74.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na delu parcele - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sprememba idealnih delov stavbe v etažno lastnino - vzpostavitev etažne lastnine - mansarda - garaža - solastniki kot navadni sosporniki - napotitveni sklep - sprememba tožbenega zahtevka - preoblikovanje zahtevka - izdelava elaborata parcelacije - sklep procesnega vodstva - ponovni začetek glavne obravnave - posest - dobroverni in zakoniti posestnik - pravni naslov - načelo specialnosti - zaslišanje izvedenca
Tožnik zahteva ugotovitev, da je pridobil lastninsko pravico na delu nepremičnine. Ker je bila etažna lastnina vzpostavljena samo dejansko, ne pa tudi pravno, je pravilno zahteval izdelavo elaborata parcelacije in etažiranja stavbe ter temu ustrezno oblikoval tožbeni zahtevek.
Solastniki so v pravdi za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja navadni in ne enotni sosporniki.
Sklep o koncu glavne obravnave, je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.
Odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca je odvisna od jasnosti, popolnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja.
dvakratna prodaja nepremičnine - odgovornost prodajalca za pravne napake - sankcije za pravne napake - razveza kupoprodajne pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - učinki razvezane pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - splošni zastaralni rok za kondikcijski zahtevek - zastaranje terjatve - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Lastninska pravica tožnice (prve kupke) je bila v zemljiški knjigi izbrisana (je prenehala), ker se je izpolnil razvezni pogoj, pod katerim je bila pridobljena - opravljena je bila že navedena vknjižba na drugega kupca v zavarovanem vrstnem redu. To predstavlja položaj, ko je bila zaradi dvakratne prodaje tožnici stvar (nepremičnina) tožnici "vzeta", zato se pritožbeno sodišče strinja s tožnico, da je bila pogodba med tožnico in prodajalko razdrta po samem zakonu (prvi odstavek 490. člena OZ) in posebna odstopna izjava niti ni bila potrebna.
Tožnica je najkasneje v letu 2010 zvedela za izbris njene lastninske pravice, medtem ko je kondikcijski zahtevek za vrnitev zatrjevane kupnine v višini 60.000,00 EUR vložila več kot pet let kasneje. Presoja, da je zahtevek zastaral, je zato pravilna. Na prodajalkino pripoznavo dolga se tožnica v pritožbi neuspešno sklicuje.
Zaradi zastaranja je bil pravilno zavrnjen tudi zahtevek za povračilo stroškov v zvezi z urejanjem dokumentacije pri nakupu.
Tožbeni zahtevek za plačilo odmene za zatrjevano skrb za I.D. in njeno nego v vrednosti 40.000,00 EUR je glede na tožničino trditveno podlago sodišče prve stopnje pravilno presojalo ob uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi.
pogodba o štipendiranju - tripartitna pogodba - dodiplomsko oziroma podiplomsko izobraževanje - kršitev pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - rok za zaključek šolanja - obvestilo - povrnitev stroškov za izobraževanje - odlog izpolnitve obveznosti - dogovor o odlogu izpolnitve - oseba, pooblaščena za sklenitev - prenehanje pogodbe - prenehanje pogodbenega razmerja - pravočasna izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - bistvena sestavina pogodbe - uporaba in razlaga pogodbenih določil - uporaba določil in razlaga spornih določil
Namen konkretnega tripartitnega pogodbenega razmerja je, da štipendisti pridobijo sredstva, ki jim omogočajo lažje izobraževanje, delodajalci, ki jih štipendirajo pa izobražen kader, ki ga potrebujejo, interes štipenditorja pa je, da se pridobljeno znanje štipendistov, ki se izobražujejo (tudi) v tujini, uporabi v domovini oziroma regiji. Med pravdnima strankama je sporno, ali je toženec kršil pogodbene obveznosti in je posledično prišlo do avtomatičnega prenehanja pogodb o štipendiranju, pri čemer je sporno predvsem ali so roki določeni v pogodbah bistvena sestavina pogodbe, kakor tudi ali je pravočasna izpolnitev obveznosti bistvena sestavina pogodbe.
Predložitev potrdil in sporočilo sprememb iz navedenih členov pogodbe, sta ena od bistvenih sestavin pogodbe, ne pa tudi njuna izpolnitev v predpisanem roku.
Bistven končni namen (tudi) konkretnih pogodb o štipendiranju je vrnitev toženca v regijo in zaposlitev pri izbranem delodajalcu, ne pa tudi izpolnitev toženčeve obveznosti v predpisanem roku. To je toženec utemeljeno sklepal že na podlagi dogovarjanj v zvezi s prvim odlogom, ko je bil dodatek k prvi pogodbi o štipendiranju izdan že po tem, ko je bil že vpisan na magistrskem študiju na univerzi v tujini. Da tudi delodajalec in končno tudi tožeča stranka izpolnitve te obveznosti v predpisanem roku, nista štela kot bistveno sestavino pogodbe, kaže tudi dejstvo, da je delodajalec toženca obvestil, da odlogu ne nasprotuje in ga ni pozval na izpolnitev obveznosti, tožeča stranka pa je tudi nadaljevala aktivnosti v zvezi z odlogom toženčeve obveznosti.
Toženec je uspel vzpostaviti dvom, da je izpolnitev obveznosti takoj po zaključku magistrskega študija bistvena sestavina (druge) pogodbe, zato je sodišče prve stopnje upravičeno ugotavljalo skupni namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ) in kot rečeno utemeljeno zaključilo, da ima v konkretnem primeru izpolnitev z zamudo (zaposlitev po končanem doktorskem študiju) za pogodbenike, tudi za delodajalca (kar je bistveno), še vedno smisel.
Štipendijsko razmerje z odhodom v tujino z zaposlitvijo na tuji univerzi za čas tamkajšnjega doktorskega študija ni prenehalo.
pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register - pooblastilno razmerje - učinek izbrisa zakonitega zastopnika iz sodnega registra - publicitetni učinek - objava na spletnih straneh ajpes
Vpis zakonitega zastopnika v sodni register nima oblikovalnih učinkov, ko bi bilo šele z vpisom vzpostavljeno pooblastilno razmerje med družbo in njenim zastopnikom oziroma bi šele z izbrisom tako pooblastilno razmerje prenehalo. Gre za vpis podatka v sodni register zaradi publicitetnih učinkov. Z dnem objave v sodni register vpisanega podatka na spletnih straneh AJPES-a ima šele tak vpis pravni učinek nasproti tretjim in je torej navedeni podatek vsakomur znan.
S kasnejšim sklepom Srg 2019/18070 je glede na njegovo vsebino in učinke objavljenega sklepa v celoti saniran tudi vpis po sklepu Srg 2019/17603 z dne 30. 4. 2019. Drugačnega učinka, kot je z objavo na spletnih straneh AJPESa posvedočeno dejstvo prenehanja pooblastila pritožnici za zastopanje subjekta vpisa z dnem 29. 6. 2018 namreč pritožnica tudi s pritožbo zoper sklep Srg 2019/17603 z dne 30. 4. 2019 ne bi mogla doseči.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3. URS člen 22.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - drugačno dejansko stanje - zakonska rehabilitacija - izbris iz kazenske evidence - bodoči izbris iz kazenske evidence - ponovno odločanje - rok za vložitev predloga - kaznivo dejanje zoper premoženje - enako varstvo pravic
Obravnavani predlog temelji na drugačnem dejanskem stanju, zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa z dne 13. 3. 2019 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na drugačni dejanski podlagi – glede zakonske rehabilitacije. Pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti zaradi podane ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč ne pomeni, da so zaradi tega obveznosti dolžnika postale neodpustljive.
Bodoči izbris iz kazenske evidence, do katerega bo prišlo v času teka preizkusnega obdobja, predstavlja za novo okoliščino, ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi odpusta obveznosti z dne 13. 3. 2019, zato posledice pravnomočnosti tega sklepa niso ovira za ponovno odločanje. S tem sklepom tudi ni bilo pravnomočno odločeno o tem, katere obveznosti se ne odpustijo, temveč je bil predlog zavrnjen zaradi takratnega obstoja ovire za odpust obveznosti.
Zakon ne določa roka, v katerem je primerih, kot je obravnavani, dopustno ponovno vložiti predlog za odpust obveznosti.
pogodbena odškodninska odgovornost - predpravdno izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Višje sodišče poudarja, da tožeča stranka nosi dokazno breme dokazovanja neustrezne izpolnitve pogodbene obveznosti prvo tožene stranke. To pomeni, da je na njej dokazno breme glede neustreznosti dobavljenega kurilnega olja. V postopku med strankama ni sporno, da je poročilo z dne 26. 9. 2014 pokazalo, da so v analiziranem vzorcu z dne 23. 9. 2014 količine vode in nečistoč bistveno višje od dopustnih, vendar glede na jasne ugovore toženih strank to ne pomeni, da med strankama ni sporno, da je prvo tožena stranka tudi dobavila kurilno olje s takšno vsebnostjo vode oziroma nečistoč v rezervoar tožeče stranke. Za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadošča, da izvedenec zgolj ni izključil, da bi bile ugotovljene neustreznosti kurilnega olja lahko (tudi) posledica neustreznega dobavljenega kurilnega olja. Nepravilnosti prvo tožene stranke pri dobavi kurilnega olja mora s stopnjo prepričanja dokazati tožeča stranka, česar pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni zmogla dokazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029016
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 228, 228/1, 228/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - nasprotje med razlogi sodbe - nasprotje med opisom dejanja in zaključki izvedenskega mnenja
Obrazloženo je torej, da sta obdolženki vedeli, da ni realnih možnosti, da bi bila do navedenih datumov uresničena obljuba in bo družbama vrnjen denar, a sta upali, da bo P. našla strateškega partnerja, ki bo odkupil delnice in je proces iskanja takšnega partnerja tudi potekal, razlogi sodbe pa so s tem sami s seboj v nasprotju, saj se zatrjuje, da sta vedeli (torej bili prepričani), da denar družbama ne bo vrnjen, hkrati pa, da sta upali, da ta možnost je in sta (oziroma P.) v tej smeri, da bi družbi dobili denar, tudi delovali. Navedena obrazložitev pa je tudi, kar ugotavlja pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti, v nasprotju z izrekom sodbe, kjer je navedeno, da sta vedeli, da P. denarja družbama ne bo vrnila do obljubljenega datuma, med drugim tudi zato, ker P. ni imela zagotovljenega strateškega partnerja in tudi niso obstajali razlogi za utemeljeno sklepanje, da bo strateški partner do navedenih datumov odkupil delnice po emisijski ceni, prav tako pa P. ni imela izvedljivega načrta, kako bi do navedenega datuma zagotovila kupca za delnice. Trditev v opisu, da sta vedeli, da P. denarja družbama ne bo vrnila do obljubljenega datuma iz navedenih razlogov, je zato v nasprotju z zaključkom v razlogih sodbe, da sta upali, da se bo partner našel in da se ga je tudi iskalo. Razlogi sodbe so zato med seboj v nasprotju, hkrati pa nasprotujejo opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028553
ZPP člen 8, 77, 77/2, 101, 101/2, 286, 286/4, 286b. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3. ZST-1 člen 15, 15/2.
odplačno razpolaganje - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - ničnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - zastopanje stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - nedopustna podlaga pogodbe
Po stališču pravne teorije spadajo v del pogodbene podlage - kavze - vse okoliščine, na katerih je utemeljeno pravno razmerje oziroma so z njim tesno povezane. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil drugi toženec seznanjen z začetkom davčnega postopka. Prav tako so mu bile znane posledice izvedenega davčnega nadzora, saj je ob zaslišanju izpovedal, da je v preteklosti davčni organ od njega že izterjeval davčne dolgove in je v posledici (tudi) te izterjave šel v osebni stečaj. Nadalje drugi toženec za odsvojene nepremičnine ni prejel nobenega plačila, v nepremičninah pa kljub njihovi odsvojitvi še naprej brezplačno živi. Iz dejanskega stanja tudi izhaja, da sta bili toženi stranki na podlagi intenzivnega poslovnega sodelovanja v razmerju medsebojne povezanosti in da je prvo tožena stranka, ne da bi za to morala opraviti nasprotno dajatev v obliki plačila kupnine, od drugega toženca prejela v (zemljiškoknjižno) last več nepremičnin in prejela zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo nepremičnin na svoje ime v zemljiški knjigi, nato pa je brezplačno prejete nepremičnine še brezplačno pustila v uporabi drugemu tožencu in njegovi družini.
Na podlagi vseh navedenih okoliščin v zvezi z obema toženima strankama je nedvomno utemeljen sklep, da je bil glavni namen toženih strank ob sklenitvi spornih prodajnih pogodb izigravanje upnikov drugega toženca. Dejanske okoliščine prepričljivo dokazujejo tak namen pri drugem tožencu, ne more pa biti nobenega dvoma niti o obstoju relevantnih okoliščin na strani prvo tožene stranke, ki kažejo na njeno bistveno pomoč pri izigravanju upnikov drugega toženca. Pogodba, sklenjena z namenom izigravanja upnikov, nasprotuje morali, zato je podlaga takšne pogodbe po ustaljeni sodni praksi nedopustna skladno z določbo drugega odstavka 39. člena OZ. Posledično to pomeni, da je pogodba, sklenjena na podlagi nedopustne podlage, po četrtem odstavku 39. člena OZ, nična.
ZPP člen 199, 201, 201/1, 201/4, 291, 291/1, 291/2.
stranska intervencija - dejanja stranskega intervenienta - učinki procesnih dejanj intervenienta - datum izdaje sodbe - pravni interes stranskega intervenienta
V obravnavanem primeru stranska intervenientka s tem, ko se pritožuje zoper sodbo tudi v delu, v katerem tožeča stranka ni vložila pritožbe (in je torej soglašala z odločitvijo sodišča), deluje v nasprotju s procesnimi pooblastili tožeče stranke. To pa pomeni, da v postopku ne veljajo intervenientkina dejanja, ker so v nasprotju z dejanji stranke, pač pa dejanja tožeče stranke, ki se zoper sodno odločbo (razen glede stroškov postopka) ni pritožila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028487
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 104, 104/2, 239, 239/2, 240, 283, 630.
podjemna pogodba - pojem protispisnosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dogovor o nadomestni izpolnitvi - realni kontrakt - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izbirna pravica pogodbi zveste stranke - odgovornost izvajalca za podizvajalca - pogodbena kazen - odškodnina
Da bi moralo sodišče na podlagi zaslišanja in elektronskega sporočila ugotoviti drugačno dejansko stanje, pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne kršitve pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izpraznitev stanovanjske hiše - zakonski rok - izselitev iz stanovanjske hiše - osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše
ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev iz nepremičnine, ki je stanovanje ali stanovanjska hiša. Ta rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji. Ker ga ni določilo, je moralo to storiti v sedaj izpodbijanem sklepu.