Enostranske izjave ni mogoče šteti in ji podeliti statusa pravnega posla, ki se zahteva za pridobitev lastninske pravice po tretjem odstavku 20. člena ZVEtL-1.
ZPP v 335. členu v zvezi s 366. členom določa, da mora pritožba obsegati: navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija sklep v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Ob navedenem se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, kot to izhaja iz 336. člena ZPP. Ker tožnikova pritožba ne obsega vsega, kar mora obsegati - ne obsega navedbe sklepa, zoper katerega je vložena pritožba, je sodišče pravilno pritožbo zavrglo.
ZIZ člen 16, 16-1, 17, 17/2-2, 20a, 20a/1. OZ člen 82, 299, 299/1, 378.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - soglasje z neposredno izvršljivostjo - razlaga določil pogodbe - razlagalna pravila - denarna terjatev - zakonske zamudne obresti - obstoj izvršilnega naslova - skupen namen pogodbenikov
Notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Pri denarni terjatvi z izrazom terjatev razumemo pravico do denarnega zneska.
Dolžniku je lahko plačilo denarnega zneska naloženo v odločbi, upravni ali sodni, zato je zavzeto izhodišče v tem primeru, ki ne temelji na sodni odločbi temveč na pogodbi, ki je oblikovana v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, privedlo do napačne odločitve.
V notarskem zapisu, ki je tudi po stališču sodišča prve stopnje neposredno izvršljiv, je zapisana pogodba. Zato se za razlago njene vsebine uporabljajo tudi razlagalna pravila, ki jih določa OZ.
Tožnik je upravičen do povračila stroškov na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka ni zavezana povrniti stroškov nasprotni stranki, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri presoji, kateri so za pravdo potrebni stroški, pa je treba upoštevati, da so ti potrebni le v delu, ki se nanaša na umaknjeni del tožbe, torej na zahtevek za priznanje vseh pravic iz predhodnih aktov delodajalca. Na ta del pa se navedbe v prvi in drugi pripravljalni vlogi ne nanašata in tako sestava teh dveh pripravljalnih vlog ni bila za pravdo potreben strošek. Oziroma je bila sestava prve pripravljalne vloge potrebna le v delu, v katerem vsebuje delni umik tožbe, kar pa opravičuje nižjo nagrado.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - zastaranje terjatve
Do vpogleda v kazenski spis sta se sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče opredelili že v pravnomočno končanem postopku. Zato na odločitev o predlogu za dovolitev obnove v ničemer ne vpliva navedba tožeče stranke, da se je z listinami seznanila šele, ko ji je bil omogočen vpogled v kazenski spis.
Zaradi zastaranja odškodninske terjatve za tožečo stranko na podlagi novih dejstev oziroma dokazov ne bi mogla biti izdana ugodnejša odločba.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.. ZPP člen 4, 217, 236.a, 236.a/2, 286.a, 286.a/5, 287.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - krivda odgovornost - obrnjeno dokazno breme - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - načelo ustnosti in neposrednosti - prebrana izjava priče
Tožnica odškodninsko odgovornost toženca utemeljuje z določbo 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Kot v točki 9 obrazložitve navaja sodišče prve stopnje, morajo biti za obsodbo odgovorne osebe podani vsi elementi odškodninske odgovornosti. V skladu s prvim odstavkom citirane določbe ZGD-1 mora član organa vodenja (ali direktor) pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, so (solidarno) odgovorni, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1).
Namen pravila o obrnjenem dokaznem bremenu je olajšati uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Pri tem je treba upoštevati, da skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika ni le merilo za presojo krivde, ampak tudi objektivna dolžnost ravnanja. Zato se omenjeno pravilo ne nanaša le na predpostavko krivde, ampak tudi na predpostavko protipravnosti.To pa pomeni, da mora tožeča stranka dokazati nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem člana uprave (direktorja). Zatrjevati mora tudi indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo ravnanje, obremenjujoče za odgovorno osebo, kvalificirano kot protipravno (iz trditev mora biti razvidna vsebina očitka in njegove posledice). Tožena stranka pa mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu s svojimi dolžnostmi ali da ji ni mogoče očitati krivde (ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo). V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev (če se odgovorna oseba nanje sklicuje), da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje - da je smela razumno domnevati, da je (bila) odločitev sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
izpodbijanje sodne poravnave - tožba na izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe - nedovoljena tožba - vsebina tožbe
Tožnikoma je bilo znano, da se je nepravdni postopek končal, da je bila meja na naroku zakoličena in tudi evidentirana v katastru. Sodna poravnava je ne glede na to, kako je do nje prišlo (ni podpisana), učinkovala in ni mogoče šteti, da je neobstoječa. Tožnika sta imela možnost vložiti izredno pravno sredstvo. Na možnost vložitve tožbe ju je nenazadnje opozorilo sodišče prve stopnje s posebnim dopisom. Sodna poravnava ima dvojno pravno naravo, poleg značilnosti pogodbe ima tudi značilnosti sodne odločbe s procesnim učinkom pravnomočnosti, ki ga je mogoče izničiti le na zakonsko posebej predviden način, to je le po določbah (in v rokih) predpisanih v 385. in 392. členu ZPP.
ZDR-1 člen 170, 170/1, 180.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 33.. OZ člen 247.
pogodbena kazen - nespoštovanje odpovednega roka - pavšalna odškodnina
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji toženec plača pogodbeno dogovorjeno kazen zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena pogodbena kazen, ampak pavšalna odškodnina. Iz četrtega odstavka člena XXI te pogodbe izhaja, da je v primeru nespoštovanja odpovednega roka iz prvega odstavka tega člena s strani delavca, brez soglasja delodajalca, delavec dolžan ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi plačati odškodnino za nastalo škodo zaradi nespoštovanja odpovednega roka, ki znaša 50,00 EUR za vsak dan predčasnega odhoda. Toženec je tožnici izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi in tožena stranka mu je zaradi nespoštovanja odpovednega roka izdala bremepis za dolgovani znesek 750,00 EUR, kar predstavlja plačilo odškodnine za vsak dan predčasnega odhoda toženca, torej 15 dni. Na tej podlagi je sodišče pravilno zaključilo, da tako dogovorjena odškodnina predstavlja pavšalno odškodnino v smislu 180. člena ZDR-1 in ne pogodbene kazni po 247. členu OZ.
Po ZDR-1 (180. člen) se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo le, če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije, ki je prenehala veljati leta 2003 in je v času veljavnosti zavezovala tožečo stranko, v 33. členu določala pogoje, v katerih se lahko delavcu odmeri povračilo škode v pavšalnem znesku dveh plač. Vendar ta kolektivna pogodba v času podpisa pogodbe o zaposlitvi ni veljala. Prav tako pa tožnice ni zavezovala kakšna druga kolektivna pogodba. Tako stranki za določitev zneska pavšalne odškodnine v pogodbi o zaposlitvi nista imeli pravne podlage in je takšno določilo neveljavno.
V izreku sodbe je ugodeno (predhodno zmanjšanemu) tožbenemu zahtevku iz naslova bruto rente in bruto izgubljenega dobička, medtem ko je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo ekspertizo in njeno dopolnitev, s katerima se ugotavlja neto izpad prihodkov tožnika in ki jima upoštevaje pritožbo ter odgovor nanjo sledita tudi pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je nato, ker mora odločati v mejah postavljenega zahtevka (ZPP ne pozna vezanosti na zahtevek, kot zmotno omenja sodišče prve stopnje – glej 2. člen ZPP), predvsem v 27. točki obrazložitve na nejasen, nerazumljiv in neobrazložen način iz predmetnega s strani izvedenke ugotovljenega neto prikrajšanja zaključilo, da tožnik z zahtevanim bruto prikrajšanjem vtožuje nekaj manj, zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Gre za dokaj pavšalno, nerazumljivo in neobrazloženo pojasnilo, kako je sodišče prve stopnje iz ugotovljenega neto prikrajšanja v izreku sodbe ugodilo vtoževanemu bruto prikrajšanju, in izpodbijane sodbe zaradi navedenega ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028836
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23. KZ-1 člen 71, 173, 173/3, 174, 174/2. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 364, 364/7, 378, 378/1, 378/4, 378/6.
zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - dokazovanje izločitvenih razlogov - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nepristranskost izvedenca - prosta presoja dokazov - objektivni in subjektivni element - obrazloženost sodne odločbe - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica
Obdolženčevo subjektivno prepričanje o pristranskosti sodišča, ki temelji na zavrnitvi dokaznega predloga obrambe s strani sodišča in na dokazni oceni izvedenih dokazov in zagovora obdolženca s strani sodišča, ki je nasprotna oceni obrambe ter na izidu kazenskega postopka pred prvostopnim sodiščem, s katerim obdolženec ne soglaša, ne sodi med tehtne razloge za dvom o nepristranskosti sodišča prve stopnje. V sodni praksi je sprejeto stališče, da odklonitveni razlogi (tak razlog navaja pritožba zagovornikov) predstavljajo okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju primera, lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko postopka. Nezadovoljstvo stranke s postopanjem sodišča, z odločitvami, ki jih sprejme in z izraženimi pravnimi stališči ter s končno odločitvijo (vse to izraža pritožba), pa ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, niti ne gre za okoliščino, ki bi z upoštevanjem objektivnega ali subjektivnega kriterija nepristranskosti, kot je obrazložen v odločbi ESČP v zadevi Coeme in drugi proti Belgiji, na katero se sklicujejo pritožniki, imela za posledico utemeljen dvom v nepristranskost sodišča.
tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - formalno popolna vloga - predhodni postopek - Državno odvetništvo - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje
Izvedba predhodnega postopka mirne rešitve spora je obvezna procesna predpostavka za uvedbo pravdnega (ali drugega) postopka proti državi ali državnemu organu, ki mora biti - poleg formalne popolnosti tožbe v smislu 180. člena ZPP - izpolnjena, da sodišče v sporu meritorno odloči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00031189
ZPP člen 394, 394-9.
obnova postopka
Sodišče prve stopnje je kot bistveno izpostavilo, da s sodbo VIII Ips 63/2018 ni bila spremenjena nobena odločba, na kateri bi temeljila sodba in sklep Pd 636/2012 oziroma da se je v postopku, v katerem je bila izdana sodba VIII Ips 63/2018, presojalo odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016, ki sta bili izdani šele po sodbi in sklepu Pd 636/2012. To z vidika presoje obstoja obnovitvenega razloga ni bistveno. Bistveno je, da je bilo z odločbama z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016 poseženo v odločbo, s katero je bila tožnici priznana starostna pokojnina oziroma na podlagi katere ji je bila v času od 14. 11. 2012 oziroma 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 izplačevana starostna pokojnina. Na tej odločbi pa je odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 temeljila - temeljila je na tem, da je bila tožnica (na podlagi odločbe z dne 29. 11. 2012) prejemnica starostne pokojnine. Glede na navedeno je v tožničinem primeru podan obnovitveni razlog iz 9. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj se odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 opira na odločbo drugega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena z odločbo z dne 5. 1. 2016 v zvezi z odločbo z dne 16. 6. 2016 oziroma sodbo VI Ps 1207/2016 v zvezi s sodbo Pdp 237/2017 in sodbo VIII Ips 63/2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028507
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 9, 619, 666.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - podjemna pogodba - prevozna pogodba - uporaba specialne določbe - načelo pacta sunt servanda - dolžnost izpolnitve obveznosti
V postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen.
Tožeča stranka se je zavezala opraviti naklad, prevoz in razklad blaga, tožena stranka pa se je zavezala, da bo za opravljene storitve plačala. Kakšnih trditev ali ugovorov, ki bi terjali uporabo specialnih pravil o prevozni pogodbi, ki je v bistvu podvrsta podjemne pogodbe, tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala. Zato je sodišče odločilo pravilno, ko je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot podjemno razmerje.
razvrstitev v plačilni razred - plačilo razlike plače
Po prvem odstavku 20. člena ZSPJS javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu na nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če gre za premestitev oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih ali sorodnih delovnih mestih, v različnih plačnih podskupinah. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "svetovalec III" (z izhodiščnim plačnim razredom 28) in je bil upoštevajoč citirano določilo pravilno uvrščen v 29. plačni razred, torej mu je bilo tudi upoštevano že doseženo eno napredovanje. Tožniku je tako bila plača določena pravilno.
Določbe 3.a člena ZSPJS ni mogoče uporabiti v primeru morebiti nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar zmotno meni pritožba, temveč le v primeru nezakonite določitve plače, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
prispevki za socialno zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicna pokojnina
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 11. 4. 2017, s katero je tožniku prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje na podlagi desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki določa, da lahko zavezanec za plačilo preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Jasno je, da se ta določba nanaša ravno na tiste zavarovance, ki kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine nadaljujejo z delom. Zato opozarjanje pritožbe na dejstvo, da tožnik ni prenehal z opravljanjem dela, ni pomembno.
Tudi ne gre za nedopustni poseg v pridobljeno pravico. Glede tega ni pomembno opozarjanje na razliko med odločbo z dne 5. 12. 2014 in odločbo z dne 11. 4. 2017. Z izdajo izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikova upravičenja, ki izhajajo iz plačanih prispevkov (bistveno je npr. ravno upravičenje do poklicne pokojnine).
Iz samega besedila poravnalne ponudbe, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, jasno izhaja, da stroškov notranje opreme oziroma pohištva ter nakupa teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek, poravnalna ponudba ne omenja. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posebne okoliščine - poškodba kolena - obseg nepremoženjske škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - nadzor državne meje - nevarna dejavnost - dejavnost s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - policist - eksploziven tek policista - delo policista - naloge policije - običajno tveganje - zasledovanje osumljenca - konkretne okoliščine - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravočasna predložitev vloge - pravica do izjave - preložitev naroka - zavlačevanje postopka - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - udarnina prsnega koša - primarni strah - sekundarni strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - dopolnilni sklep
Kontrola državne meje sama po sebi ni nevarna dejavnost. Aktivnost policistke, ko je morala teči za ilegalnim prebežnikom, po terenu, ki ni bil osvetljen, in to v trdi temi ter na neravnem terenu, pa je treba oceniti kot nevarno. Ker je morala "eksplozivno" teči za ilegalnim prebežnikom, ni bila osredotočena na teren, po katerem je tekla, saj je pozornost namenjala bežečemu ilegalcu. V takšnih okoliščinah (tek po nasutem kamenju ob železniški progi v trdi temi, zasledovanje ilegalca), je tožničino aktivnost, ne glede na njeno izkušenost, mogoče uvrstiti v krog nevarnih dejavnosti, saj tožnica ni imela možnosti obvladovanja vseh ravnanj.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nasilje v družini - tajno snemanje pogovora - dokazovanje z izvedencem - strokovne izvedenske metode
Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.