tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pravdo - prenehanje pravnega interesa - obstoj pravnega interesa - dopustnost tožbe - ugotovitvena tožba
Tožnica zaradi pravnomočno ustavljenega izvršilnega postopka (s sklepom z dne 17. 4. 2019) nima več pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnine, ki so bile v izvršilnem postopku zarubljene 4. 9. 2017 na njenem naslovu.
Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča (tretji odstavek 65. člena ZIZ), tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. Zaobsežen je v sami zakoniti napotitvi na pravdo. Pravda je vezana izključno na izvršilni postopek oziroma na v njem obravnavani predmet izvršbe. Po zavrnitvi ugovora tretjega v izvršilnem postopku namreč tretji v pravdi kot tožnik dokazuje, da ima na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba zoper dolžnika dovoljena, pravico, ki preprečuje izvršbo. Če med pravdo pride do ustavitve izvršbe na sporni predmet izvršbe, pravda za dokazovanje tožnikove pravice na predmetu izvršbe ni več potrebna. To velja ne glede na to, ali gre za premičnine, kot v obravnavanem primeru, ali za nepremičnine, kot je bil primer v judikatu, na katerega se je oprlo sodišče
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupna lastnina - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - začetek teka zastaranja po SPZ - soglasje za vlaganja
Bistvena lastnost skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev je, da gre za skupno lastnino, ki nasproti tretjim terja enotno obravnavo, zato že pojmovno ni mogoče, da bi imel soglasje lastnika za vlaganje v nepremičnino le eden od partnerjev izvenzakonske skupnosti, drugi pa ne.
V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nasilje v družini - tajno snemanje pogovora - dokazovanje z izvedencem - strokovne izvedenske metode
Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.
objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - nadzor državne meje - nevarna dejavnost - dejavnost s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - policist - eksploziven tek policista - delo policista - naloge policije - običajno tveganje - zasledovanje osumljenca - konkretne okoliščine - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravočasna predložitev vloge - pravica do izjave - preložitev naroka - zavlačevanje postopka - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - udarnina prsnega koša - primarni strah - sekundarni strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - dopolnilni sklep
Kontrola državne meje sama po sebi ni nevarna dejavnost. Aktivnost policistke, ko je morala teči za ilegalnim prebežnikom, po terenu, ki ni bil osvetljen, in to v trdi temi ter na neravnem terenu, pa je treba oceniti kot nevarno. Ker je morala "eksplozivno" teči za ilegalnim prebežnikom, ni bila osredotočena na teren, po katerem je tekla, saj je pozornost namenjala bežečemu ilegalcu. V takšnih okoliščinah (tek po nasutem kamenju ob železniški progi v trdi temi, zasledovanje ilegalca), je tožničino aktivnost, ne glede na njeno izkušenost, mogoče uvrstiti v krog nevarnih dejavnosti, saj tožnica ni imela možnosti obvladovanja vseh ravnanj.
solastnina - uporaba solastne stvari - uporabnina - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - načelo dobre vere in poštenja - volenti non fit iniuria
Tožnik ni zahteval souporabe nepremičnine, slednje si celo niti ni zamišljal, niti ni zahteval delitve solastnine. Nasprotno pa je bila toženka tista, ki si je prizadevala za mirno rešitev spora, ponujala je souporabo, predlagala izplačilo, vendar je tožnik njene predloge zavrnil. Tožnikova ravnanja je tako treba šteti kot takšna, da je z njimi privolil v lastno prikrajšanje.
Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki toženko postavlja v vlogo zavezanke za plačilo uporabnine, vodi v brezizhoden in absurden pravni položaj, v katerem bi se toženka plačilu uporabnine lahko izognila le, če bi se ob vročitvi tožbe izselila iz nepremičnine, v kateri je živela več kot deset let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029489
OZ člen 603, 615, 615/1. ZPP člen 343, 343/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačilo najemnine - nova najemna pogodba - odstranitveni zahtevek - pritožbeni razlogi - obligatorna sestavina pritožbe
Ne drži, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se šteje, da je (bila) med pravdnima strankama sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja. Na koncu 10. točke obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le citiralo določbo prvega odstavka 615. člena OZ o sklenitvi nove najemne pogodbe za nedoločen čas, ni pa zaključilo, da je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru. Tudi sicer za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, za koliko časa je bila nazadnje sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama (za določen ali nedoločen čas). Bistveno je, da je tožnik (najemodajalec) toženki (najemnici) najemno pogodbo odpovedal iz krivdnega razloga - zaradi njenega neplačila zapadlih najemnin (glej 8. člen najemne pogodbe z dne 14. 12. 2005 in primerjaj 603. člen OZ).
Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/1, 217/2, 222, 222/1, 266, 266/1. ZZK-1 člen 19. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje služnosti - ukinitev stvarne služnosti - nekoristnost služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - poseg v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - zavrženje nasprotne tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - opis poteka služnostne poti - priposestvovanje stvarne služnosti
Tudi za sodbo, v kateri sodišče zavrnitev dela tožbenega zahtevka utemelji z nesklepčnostjo tožbe, velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo, oziroma da nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati.
Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče dobi drugo možnost povezave. Dejstvo, da je dostop do gospodujočih nepremičnin mogoč tudi preko drugih nepremičnin, ne le preko služečih nepremičnin, pa lahko predstavlja bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti.
Sodišče prve stopnje ponuja napačno materialnopravno stališče, da že možnost služnostnega upravičenca, da si uredi dostop do gospodujočih nepremičnin drugje (torej ne preko služečih nepremičnin), predstavlja spremenjeno okoliščino, ki vodi v prenehanje služnosti. Izpodbijana odločitev, ki služnostnega upravičenca sili, da uredi alternativen dostop drugje (zgolj zato, ker to možnost ima), predstavlja nedopusten poseg v upravičenja, pridobljena v korist gospodujočih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.
krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 5.000 EUR za strah in zaradi posega v osebnostne pravice je bil zavrnjen zaradi zastaranja.
V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - navadni upniki - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - končna razdelitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - soglasje za prevzem premoženja - neenakopravno obravnavanje upnikov - sklep o končni razdelitvi - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030393
ZPP člen 411.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - nujnost izdaje začasne odredbe - nujnost ukrepa - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda - prejudicialen učinek - dokazni standard verjetnosti - načelo kontradiktornosti - zavrnitev predloga - otrokova korist - dokazni predlog - stroški izvedenca
Začasna odredba ne more biti nadomestilo za redno sodno varstvo in je lahko izdana le v primerih, ko je takšen vnaprejšnji poseg sodišča nujen.
Sodišče prve stopnje v fazi postopka za izdajo začasne odredbe še ni izčrpalo dokaza z izvedenko klinične psihologije. S tem ni kršilo načela kontradiktornosti in neposrednosti, saj v postopkih zaradi izdaje začasne odredbe odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda, in sicer verjetnosti.
Upraviteljeva naloga je, da tehta različne možnosti, ki pomenijo najboljše poplačilo upnikov. V tem primeru je očitno pretehtala možnost sodne poravnave pred izdajo sodbe sodišča. Kot že rečeno, pritožnik za svoje stališče, da sklenitev sodne poravnave ni najboljša možnost (razen možnosti višjega plačila, ki pa v fazi izpodbijanja dednega dogovora (še) ni relevantna), ni ponudil nobenih trditev, še manj pa dokazov.
odmera nagrade odvetniku - določitev vrednosti spora
Nagrada odvetniku pa se odmerja glede na dejansko vrednost spora in ne na vrednost, ki jo označi nasprotna stranka in za katero je tekom postopka ugotovljeno, da je zmotna.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - tožba - nastanek taksne obveznosti
Če je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi. Za tožbo se šteje že predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), čeprav ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP. Pravilno je materialnopravno stališče prvega sodišča, da taksna obveznost – skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 – nastane, ko spis prispe k naslovnemu sodišču, pred katerim bi tekel pravdni postopek.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - stanovanje v katerem dolžnik živi
Nepremičnina, iz katere se dolžnik mora izseliti v skladu z izpodbijanim sklepom, se je prodajala že trikrat, zadnjič po sklepu sodišča St 000/2017 z dne 26. 4. 2019. Šele z izpodbijanim sklepom pa je bilo dolžnici naloženo, da mora navedeno nepremičnino izprazniti in jo izročiti upravitelju. Vendar pa navedeni sklep zgolj zato, ker dolžnici ni bilo že s sklepom o prodaji naloženo, da izprazni poslovno stanovanjsko hišo, ki se odprodaja, ni nezakonit. Pogoj za izdajo takšnega sklepa je izdaja sklepa o prodaji nepremičnine. Takšen sklep pa je bil v danem primeru izdan in je postal pravnomočen.
sklep o prodaji nepremičnin - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izklicna cena - določitev izklicne cene - načelo hitrosti stečajnega postopka
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.
V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180. ZIZ člen 62, 62/2.
nepopolna tožba - zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - konkreten in jasen pozivni sklep - odprava pomanjkljivosti - dopolnitev tožbe - identifikacija zahtevka
Tožbo je mogoče obravnavati šele takrat, ko tožnik navede toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.