pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga tožbe - nedopustno ravnanje - ravnanje prodajalca - prevara prodajalca - odškodninska odgovornost pri prevari - obstoj pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno naziranje izpodbijane sodbe - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Podlaga tožbenega zahtevka je nedopustno ravnanje toženca (prevara) pri sklepanju kupoprodajne pogodbe, v posledici česar tožnik zahteva odškodnino.
Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko skladno z drugim odstavkom 49. člena OZ zahteva povrnitev nastale škode.
Odškodninska odgovornost pri prevari je neodvisna od obstoja same pogodbe, zato ima prevarana stranka pravico do odškodnine tudi, če pogodbe ne izpodbija.
objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - nadzor državne meje - nevarna dejavnost - dejavnost s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - policist - eksploziven tek policista - delo policista - naloge policije - običajno tveganje - zasledovanje osumljenca - konkretne okoliščine - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravočasna predložitev vloge - pravica do izjave - preložitev naroka - zavlačevanje postopka - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - udarnina prsnega koša - primarni strah - sekundarni strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - dopolnilni sklep
Kontrola državne meje sama po sebi ni nevarna dejavnost. Aktivnost policistke, ko je morala teči za ilegalnim prebežnikom, po terenu, ki ni bil osvetljen, in to v trdi temi ter na neravnem terenu, pa je treba oceniti kot nevarno. Ker je morala "eksplozivno" teči za ilegalnim prebežnikom, ni bila osredotočena na teren, po katerem je tekla, saj je pozornost namenjala bežečemu ilegalcu. V takšnih okoliščinah (tek po nasutem kamenju ob železniški progi v trdi temi, zasledovanje ilegalca), je tožničino aktivnost, ne glede na njeno izkušenost, mogoče uvrstiti v krog nevarnih dejavnosti, saj tožnica ni imela možnosti obvladovanja vseh ravnanj.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nasilje v družini - tajno snemanje pogovora - dokazovanje z izvedencem - strokovne izvedenske metode
Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/1, 217/2, 222, 222/1, 266, 266/1. ZZK-1 člen 19. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje služnosti - ukinitev stvarne služnosti - nekoristnost služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - poseg v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - zavrženje nasprotne tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - opis poteka služnostne poti - priposestvovanje stvarne služnosti
Tudi za sodbo, v kateri sodišče zavrnitev dela tožbenega zahtevka utemelji z nesklepčnostjo tožbe, velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo, oziroma da nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati.
Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče dobi drugo možnost povezave. Dejstvo, da je dostop do gospodujočih nepremičnin mogoč tudi preko drugih nepremičnin, ne le preko služečih nepremičnin, pa lahko predstavlja bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti.
Sodišče prve stopnje ponuja napačno materialnopravno stališče, da že možnost služnostnega upravičenca, da si uredi dostop do gospodujočih nepremičnin drugje (torej ne preko služečih nepremičnin), predstavlja spremenjeno okoliščino, ki vodi v prenehanje služnosti. Izpodbijana odločitev, ki služnostnega upravičenca sili, da uredi alternativen dostop drugje (zgolj zato, ker to možnost ima), predstavlja nedopusten poseg v upravičenja, pridobljena v korist gospodujočih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028170
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 633, 633/1, 633/3, 634, 634/1, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - podjemna pogodba - prevzem dela - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - pravica zahtevati odpravo napak - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - trditveno in dokazno breme
Pravočasno in pravilno grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz 637. do 639. člena OZ.
Edina napaka, ki jo je iz navedb tožene stranke mogoče določno razbrati, in za katero je hkrati iz navedb tožene stranke mogoče razbrati tudi, da jo je grajala in kdaj, je bila, da je zid zamaknjen iz osi gradnje in se odraža na kotnosti plošče na pritličje. Takšno napako bi tožena stranka morala grajati nemudoma. Tožena stranka pa ni navedla, kdaj je ta dela prevzela, tako da iz njenih navedb ni mogoče ugotoviti, ali je to napako grajala pravočasno.
postopek osebnega stečaja - pogojna terjatev - prijava terjatve v stečajnem postopku - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pogojno terjatev prijavil skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP. Tudi takšna prijava terjatve je predmet preizkusa.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - določitev stikov - predlog za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami
13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - razpis naroka - pravica do izjave v postopku - nesporna dejstva - dokazni postopek
Tožena stranka je bila v pozivu sodišča prve stopnje opozorjena, da postopek teče po določilih za postopke v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka torej ni mogla računati s tem, da bo lahko dokaze in dejstva predstavila šele na naroku za glavno obravnavo. To bi v tem postopku lahko storila le v pravočasnem odgovoru na dopolnitev tožbe. Kljub opozorilu sodišča pa takšne vloge ni vložila. Zato je bila, upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP, prekludirana glede navajanja dejstev in dokazov.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028213
ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1, 31. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - najemna pogodba - poslovni prostor - sprememba lastnika - vstop v pravice najemodajalca - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je z nakupom poslovnega prostora na podlagi 31. člena ZPSPP vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca. Tako je pridobila pravico, da od tožene stranke od trenutka, ko je postala lastnica, pa do prenehanja najemne pogodbe, zahteva plačilo najemnin in obratovalnih stroškov.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - razpad zunajzakonske skupnosti - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - premoženjski interes - poseg v lastninsko pravico - delitev skupnega premoženja - začasna ureditev spornega razmerja - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa
Ob upoštevanju okoliščin, da sta udeleženca postopka solastnika oziroma skupna lastnika treh stanovanj, da je od razpada njune izvenzakonske skupnosti do vložitve predloga poteklo skoraj leto dni, da predlagateljica od razpada skupnosti ni izkazala nobenega ukrepanja v smeri trajnejše stanovanjske rešitve, celo nasprotno, kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je najemnikom oddala dve stanovanji, ter ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo ukrep, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, zadosten, če bo trajal pet mesecev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040442
ZKP člen 173, 173/3. ZKP člen 372, 372-4.
zaupanost v varstvo, oskrbo in vzgojo - obteževalna okoliščina - zakonski znak kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonski partner - družinska skupnost
Prav tako pa je neutemeljena, ko navaja, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP. Navedena kršitev kazenskega zakona bi bila podana, če bi bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Po oceni pritožbe pa je ta kršitev podana zato, ker lahko po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kaznivo dejanje izvršijo le natančno določene osebe z zlorabo svojega položaja, med njimi tudi zunajzakonski partner oškodovankine mame, kar pa obdolženec ni bil, saj je N.F. povedala, da nista imela skupnega gospodinjstva, enako pa izhaja iz izpovedb oškodovanke in priče P.P.
Ni dvoma, da je imelo njihovo življenje značilnosti družinske skupnosti in da je bila mladoletna oškodovanka v času, ko njene matere ni bilo doma, obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo.
Pritožba sicer pravilno opozarja, da dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti mladoletni oškodovanki, ki je obdolžencu kot zunajzakonskemu partnerju svoje matere zaupala, ni obteževalna okoliščina. Okoliščini, da je bila oškodovanka v času storitve kaznivega dejanja mladoletna, stara manj kot petnajst, in da je bila obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo (iz česar izhaja, da mu je zaupala kot osebi, ki jo varuje), sta zakonska znaka kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 173. člena KZ-1, zato ju sodišče ne bi smelo upoštevati kot obteževalni okoliščini, a je iz višine izrečene kazni razvidno, da tega dejansko ni upoštevalo, saj je obdolžencu izreklo najnižjo kazen, predpisano za to kaznivo dejanje.
zavrženje predloga - podaljšanje roka - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - obročno plačilo premoženjske koristi
Podaljšanje splošnega 15 dnevnega roka je mogoče le v določenih, upravičenih primerih, ko sodišče že ob izreku sodbe ali sklepa na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki pa ne sme biti daljše od dveh let, pa še to zgolj v primerih, ko prejemnik premoženjske koristi zakonski pogoj „upravičenosti primera“ izkaže z ustreznimi dokazili.
plačilo sodne takse kot procesne predpostavke za napoved pritožbe - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - neplačilo sodne takse
Okoliščina, da je tožena stranka v sporu z računovodstvom, ne spreminja njene obveznosti, da (če hoče preprečiti učinkovanje iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP) dokaže, da je dolžno sodno takso plačala.
Ugotovitev, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala, je pravilna. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilno preverilo prilive na svoj transakcijski račun. Ker iz nobenega od navedenih dokumentov ne izhaja, da je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR plačala in ker - kot že obrazloženo - potrdila o opravljenem plačilu ni predložila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku, razveljavitve izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku torej ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - postopek prodaje - izklicna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij - ocena vrednosti - blokada transakcijskega računa
Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00028299
URS člen 17, 34, 35. ZKP člen 83, 83/2.
zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Po prepričanju sodišča druge stopnje je predpogoj, da je moč govoriti o konfliktu človekovih pravic oziroma njihovi koliziji, sočasnost, ko si stopijo pravice dveh subjektov nasproti, saj je šele tedaj moč presojati v luči konkretnega primera oziroma oblikovati pravilo (praktična konkordanca) katera od človekovih pravic se mora umakniti drugi. Šele tedaj se lahko obseg varovanja določene pravice zmanjša v tistem delu, ki je nujen za uveljavitev druge pravice.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - formalni udeleženci postopka - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zaznamba začetka postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - udeležba zainteresiranih oseb v postopku
Zaznambe začetka postopka za določitev pripadajočega zemljišča ni mogoče dovoliti na podlagi predloga iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča, iz katerega ni razvidno, da je uperjen (med drugim) zoper imetnika vknjižene lastninske pravice na nepremičnini, na katero se nanaša predlog za zaznambo.
Za zemljiškoknjižni postopek je brezpredmetno sklicevanje na pooblastila nepravdnega sodišča, da tudi samo po uradni dolžnosti poskrbi za udeležbo zainteresiranih oseb v postopku za določitev pripadajočega zemljišča.
Pogodba za toženo stranko ne določa nobene protidajatve. Samo zato, ker je avtocesta postavljena, kjer je, niti lastnik niti upravljalec in vzdrževalec avtoceste ne more brez zakonske podlage zaračunavati nadomestil tistim, ki imajo od tega koristi (npr. hotelirjem ali gostilničarjem, ki imajo več prometa, ali podjetjem in celo prebivalcem, ki imajo zaradi avtoceste ugodnejše prometne povezave). Lega avtoceste pač ni dajatev tožene stranke. Iz tega sledi, da vidnost pilona z avtoceste ni dopusten predmet Pogodbe, zaradi česar je Pogodba na podlagi določila 438. člena OZ nična. Posledice ničnosti ureja določilo 87. člena OZ. Po določilu prvega odstavka tega člena mora v primeru nične pogodbe vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe.