gospodarski spor majhne vrednosti - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vročanje pisanj - vročilnica - javna listina
Zgolj s pavšalno navedbo, da naloga ni prejela, za katero poleg tega ni predložila nikakršnega dokaza, tožena stranka v konkretnem primeru ne more izpodbiti dokazne vrednosti vročilnice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00028299
URS člen 17, 34, 35. ZKP člen 83, 83/2.
zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Po prepričanju sodišča druge stopnje je predpogoj, da je moč govoriti o konfliktu človekovih pravic oziroma njihovi koliziji, sočasnost, ko si stopijo pravice dveh subjektov nasproti, saj je šele tedaj moč presojati v luči konkretnega primera oziroma oblikovati pravilo (praktična konkordanca) katera od človekovih pravic se mora umakniti drugi. Šele tedaj se lahko obseg varovanja določene pravice zmanjša v tistem delu, ki je nujen za uveljavitev druge pravice.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - postopek prodaje - izklicna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij - ocena vrednosti - blokada transakcijskega računa
Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
ZZK-1 člen 9, 150, 150/2, 248, 248/2.. ZPPLPS člen 6.. ZZK člen 17.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - načelo pravnega prednika - 6. člen zpplps kot izjema od načela pravnega prednika - prodaja posameznega dela stavbe po določbah sz
Skladno z drugim odstavkom 248. člena ZZK-1, ki ohranja v veljavi 6. člen ZPPLPS in pomeni izjemo od načela pravnega prednika, uzakonjenega v 7. členu ZZK-1,se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbo 17. člena ZZK-1 in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - razpad zunajzakonske skupnosti - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - premoženjski interes - poseg v lastninsko pravico - delitev skupnega premoženja - začasna ureditev spornega razmerja - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa
Ob upoštevanju okoliščin, da sta udeleženca postopka solastnika oziroma skupna lastnika treh stanovanj, da je od razpada njune izvenzakonske skupnosti do vložitve predloga poteklo skoraj leto dni, da predlagateljica od razpada skupnosti ni izkazala nobenega ukrepanja v smeri trajnejše stanovanjske rešitve, celo nasprotno, kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je najemnikom oddala dve stanovanji, ter ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo ukrep, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, zadosten, če bo trajal pet mesecev.
subjektivna odškodninska odgovornost - prekinjena vzročna zveza - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - profesionalna skrbnost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - padec na gradbišču
Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo očitane zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj vprašanje ali je tožnik dejansko opravljal tudi naloge vodje proizvodnje oziroma kdo je odgovoren za (ne)pravilno proizvodnjo stropnega montažnega elementa ni bistveno za odločitev v zadevi. Pritožba namreč ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnik v nasprotju s pravili stroke hodil po odloženem montažnem elementu in pomagal ročno odlagati element, ki ni bil pravilno pripet, kot to sicer ugotavlja sodni izvedenec za varstvo pri delu V.Š., univ. dipl. org., varn. inž. (v nadaljevanju: izvedenec), zaradi česar je prekinjena vzročna zveza med zatrjevanim vzrokom za nastanek škode, to je odprtino za dimnik na montažnem elementu, v katero je stopil tožnik in nastalo škodo. V kolikor namreč tožnik ne bi kršil pravil stroke in se po nepotrebnem ne bi povzpel ter hodil po že odloženih montažnih elementih, tudi ne bi stopil v odprtino in padel, in sicer ne glede na to, ali je vrhnji montažni element imel odprtino ali ne in ali je tožnik - kot vodja proizvodnje in/ali montaže, zanjo vedel.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - prepovedana droga
Nosilno vprašanje, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba v obravnavani prekrškovni zadevi torej je, ali je benzoilekgonin, ki je presnovek prepovedane droge kokain tista prepovedana substanca, ki jo je imel v mislih zakonodajalec v zvezi z določbo prvega odstavka člena 106 ZPrCP.
V obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita vožnja pod vplivom benzoilekgonina, ki je (le) presnovek prepovedane droge in ki kot tak ni razvrščen v nobeni izmed skupin prej navedene uredbe, čeprav ni nobenega dvoma o tem, da pa je prisotnost benzoilekgonina mogoče pripisati predhodnemu uživanju droge kokain. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi pritožbi, da je potrebno v primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika v vsakem posameznem primeru opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo ali ne, zlasti glede na praviloma kratek razpolovni čas metabolitov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028247
ZKP člen 407, 407/1-3. KZ člen 47, 47/2-3, 115, 115/5.
neprava obnova kazenskega postopka - zastaranje izvršitve kazni - zadržanje zastaranja - združitev kazni zapora - tek zastaranja - odlog izvršitve kazni zapora - odložitev izvršitve kazni zapora - relativni in absolutni zastaralni rok - uporaba milejšega zakona - odmera enotne kazni
Sicer pa si obsojenka citirano določbo razlaga napačno, saj sodišče po 3. točki drugega odstavka 47. člena KZ ne sme izreči enotne kazni daljše od osmih let zapora le v primeru, kadar so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do treh let.
Namen opozorila na podlagi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1, ki ga da sodišče vlagatelju predloga za taksno oprostitev potem, ko odloči o njegovem predlogu, je le v tem, da se taksnega zavezanca v primerih iz navedene določbe ZST-1 seznani z novim začetkom teka roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev morebitnega ugovora zoper že izdani plačilni nalog. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo, ko je o predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno in vlagatelj poda ponovni predlog za taksno oprostitev taksne obveznosti, katere oprostitev je želel doseči s predhodnim predlogom.
sodna taksa - taksna oprostitev - povrnitev sodne takse - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova
Ko stranka izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega (s katerim bi šele lahko sodno takso plačala), je možna le takšna razlaga določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska.
ZPP člen 81, 81/4, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - posledice prekinitve postopka - napoved pritožbe - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe
V obravnavani zadevi je do prekinitve zaradi izbrisa tožene stranke sicer prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa položaj na strani tožene stranke zahteva ukrepanje po 81. členu ZPP, pri čemer je treba še ugotoviti, ali je pomanjkljivost sploh odpravljiva.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1, 57/2, 58. OZ člen 240, 247. ZPP člen 347, 347/5, 348, 348/5.
dobava električne energije - neupravičen odjem električne energije - neupravičena uporaba - pogodbena kazen - kršitev pogodbene obveznosti - pritožbena obravnava
Ker je tožnik dokazal, da sta toženca porabljala električno energijo mimo odjemnega mesta, toženca pa nista dokazala, da za to nista vedela niti nista mogla vedeti, je tožnik upravičen do pogodbene kazni v dogovorjeni višini.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - stroški vodenja rezervnega sklada - pogodba o upravljanju - pogodba o naročilu - plačilo za opravljena dela - stroški opomina
Ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje, da obveznost vodenja rezervnega sklada določa pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki plačila za to storitev ne določa, prav tako plačilo za vodenje rezervnega sklada ni zajeto v plačilu (nagradi) za upravljanje ter ne obstaja dogovor o brezplačnem opravljanju te storitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost plačila obstoji tudi za to storitev.
odločitev o stroških - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ustaljena sodna praksa - primerljiva zadeva iz sodne prakse - dokazna ocena
Sklicevanje na sodno prakso pritožbe je neutemeljeno, saj slednja ni primerljiva s predmetnim primerom. Tožnik namreč ni utrpel nobenih vidnih poškodb in njegov strah je bil kratkotrajen, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odškodnina v višini 0,89 povprečne mesečne plače v RS v mesecu aprilu primerna odškodnina.
plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - več taksnih zavezancev - smrt stranke - dediči stranke - ugotavljanje dedičev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pritožba pravilno opozarja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, od kod sodišču prve stopnje podatek, kdo naj bi bili dediči po pokojni prvotni toženki. Tudi iz podatkov v spisu (list. št. 155 – 164 ter priloge C 1) ne izhaja, na podlagi česa je sodišče sklepalo, da je M. B. M. dedinja po pokojni prvotni toženki. Ob takem, pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče presoditi, ali je M. B. M. kot dedinja po pokojni prvotni toženki stranka tega postopka in zavezanka za plačilo sodne takse za pritožbo (skupaj z M. M.) ali ne, pri čemer zaenkrat je iz podatkov v spisu razvidno le, da M. M. in M. B. M. kot potencialna dediča različnih dednih redov (on drugega, ona pa tretjega) ob odsotnosti navedb o oporočnem naslovu za dedovanje ne bosta mogla sodedovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030174
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11. 371/2, 372, 372/1, 372/2, 372/4.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - direkten naklep - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - zavarovalna pogodba - privilegij zoper samoobtožbo
V skladu z določbami ZKP in ustaljeno sodno prakso je obdolženčev zagovor pomemben dokaz, ki je predmet proste presoje glede na svojo prepričljivost in logičnost ter je tako podvržen dokazni oceni sodišča.
ZPP člen 39, 39/1, 40, 44, 44/2. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2.
ugovor zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo mesečne rente
Prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navaja, da le v kolikor se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku) in le v tem primeru, če tožeča stranka med drugim navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, o tem odloči na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče s sklepom. Sicer pa, ko se v pravdi odloča o denarnem zahtevku, je odločilna vrednost spornega predmeta glede na zahtevani denarni znesek v tožbenem zahtevku (prvi odstavek 39. člena ZPP).