ZST člen 7, 7/7, 7, 7/7. ZPP (1977) člen 154, 154/2, 155, 354, 354/2, 154, 154/2, 155, 354, 354/2. ZDR člen 36, 36d, 36f, 36d/2, 36f/3, 103, 36, 36d, 36f, 36d/2, 36f/3, 103. ZPIZ člen 40, 40/2, 40, 40/2. ZDSS člen 22, 22/1, 62, 62/1, 22, 22/1, 62, 62/1. ZTPDR člen 23, 23/2, 23, 23/2. SKPG člen 38, 38.
odpravnina ob predčasni upokojitvi trajno presežnega delavca - dogovor o višini odpravnine
Če se stranki ne dogovorita o drugačni odpravnini, kot jo določa 3. odst. 36. f člena ZDR, je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, nato pa se je predčasno upokojil, in je bil pri njem zaposlen najmanj dve leti, odpravnino po 3. odst. 36. f člena ZDR in ne odpravnino ob upokojitvi po kolektivni pogodbi.
Trije predlogi poslani izvršilnemu sodišču povsem zadostujejo potrebam izdaje sklepa o izvršbi iz določbe člena 107 ZPP. Upniku ni potrebno pošiljati izvoda predloga, za njegove potrebe zadostuje le fotokopija prve strani predloga ali se podatki o strankah vnesejo v računalniški izpis sklepa o izvršbi.
ZPP (1977) 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 72, 72/1, 72/1-5.
solidarnostna pomoč
Določilo 5. alinee 1. odst. 72. čl. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije je mogoče pravilno uporabiti le v skladu z naravo in namenom pravice do solidarnostne pomoči. Delavec je do solidarnostne pomoči po tej določbi upravičen le, če je zaradi elementarne nesreče prizadet v preživljanju ali stanovanjskih razmerah. Tožbeni zahtevek za solidarnostno pomoč v zvezi s poškodovano streho na gospodarskem objektu, katere vzrok bi lahko bil močan vrtinec vetra, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Če gre za fiktiven sklep o ugotovitvi, da je tožnik trajno presežni delavec, poleg tega je tožena stranka tožniku dokupila delovno dobo, zaradi katere se je predčasno upokojil na lastno željo, tožniku ne pripada še zahtevana odpravnina ob odhodu v pokoj.
ZPP (1977) člen 154, 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-13, 373, 373-4, 154, 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-13, 373, 373-4. ZOR člen 177, 177/3, 200, 177, 177/3, 200.
skaženost - primerna odškodnina
Znesek 900.000,00 SIT je primerna denarna odškodnina za duševne bolečine, ki jih tožnik trpi zaradi skaženosti, saj gre za težjo poškodbo levice, ki v okolju vzbuja pomilovanje in siceršnjo pozornost, če že ne gnusa, pri tem pa tožnik pri svojem delu prihaja v stik z ljudmi in duševne bolečine zaradi skaženosti še posebej močno občuti.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - verzija - zastaralni rok
Izdatek za drugega, kar je predmet tega spora, ki ga je tožnica opravila za toženca, predstavlja po pravnem pravilu člena 218 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nujno gestijo in hkrati tudi verzijski zahtevek. Za zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve je sodna praksa že v preteklosti in ni razloga, da bi ta primer obravnavali drugače, presojala po splošnem zastaralnem (petletnem) roku. Ne gre namreč za terjatve iz pogodbe po prometu blaga in storitev, terjatve iz teh poslov zastarajo v triletnem specialnem zastaralnem roku.
Upnik je v predlogu za izvršbo kapitaliziral zamudne obresti od neplačane fakture za čas od njene zapadlosti do vložitve predloga, jih prištel h glavnici in nato terjal zakonite zamudne obresti od vloženega predloga naprej, medtem pa je v sklepu o izvršbi priznana glavnica iz fakture z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje in odmerjeni izvršilni stroški. Vsebinske razlike med predlogom in izdanim sklepom o izvršbi ni, kajti po računalniškem obračunu zamudnih obresti (po konformni metodi in dnevnem pripisu obresti) v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO sta oba končna rezultata enaka.
V pobot je dopustno uveljavljati tudi zastarano terjatev, če v trenutku, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana. Če tožena stranka v pravdi uveljavlja v pobot svojo terjatev, mora izrek sodbe vsebovati odločbo o obstoju ali neobstoju te terjatve. Dejstev, ki so med strankama nesporna, se ne dokazuje.
ZPP člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 154, 154/1, 155, 154, 154/1, 155.
škoda - nova dejstva v pritožbi
Če dejstva, ki jih je o nastanku škode zatrjevala tožeča stranka, niso dokazana, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ne more biti utemeljen. Pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ne upošteva novih dejstev, navedenih v pritožbi, če pritožnik ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZTPDR člen 17, 17.
razporeditev na drugo delovno mesto
Tožnik, ki se je šolal na lastno željo, ne more zahtevati razporeditve na delo v skladu s pridobljeno višjo izobrazbo (VI. stopnja), če je sklenil delovno razmerje za delovno mesto s V. stopnjo.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz
V sporu o zakonitosti odločb delodajalca o začasni odstranitvi delavca sodišče ne presoja, ali je delavec dejansko storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero je bil zoper njega uveden disciplinski postopek za to hujšo kršitev, temveč le to, ali so bili ob sprejemu sklepa o odstranitvi izpolnjeni za to predpisani pogoji in podane okoliščine v skladu z 69. čl. ZTPDR oz. 95. čl. ZDR. Zato sodišče pri presoji zakonitosti sklepa o odstranitvi sploh nima nobene podlage, da bi ob tem ugotavljalo, kako se je nadaljeval in končal disciplinski postopek zoper delavca, pa tudi kasneje izdana oprostilna sodba ne vpliva na zakonitost suspenza v konkretni zadevi.
vročanje - podpis in datum na vročilnici - dokazovanje vročitve
1. odst. 149. člena ZPP določa, da potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec, pri čemer prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. To pa ne pomeni, da vročilnica, na katero prejemnik dneva prejema ni zapisal sam, temveč je podpisal le prejem, ne bi bila veljavna oz., da bi se štelo, da takšna vročitev sploh ni bila opravljena, saj se vročitev lahko dokazuje tudi v primeru, če se vročilnica izgubi (7. odst. 149. člena ZPP).
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - rok izpolnitve
Tožena stranka ni dokazala, da je prišlo do razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v roku, ki naj bi bil bistvena sestavina pogodbe, zato je dolžna plačati s pogodbo dogovorjeno ceno.
Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
Z izrečenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21642
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506.
preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe je sodišče dolžno ugotoviti razloge, zaradi katerih pogojno obsojeni naložene obveznosti ni izpolnil. Če ugotovi, da na strani obsojenca za neizpolnitev posebnega pogoja ni upravičenega razloga, je dolžno pogojno obsodbo preklicati.
ZLPP člen 25a. SKPG člen 33. ZPP (1977) člen 370. ZIOD91.
plača - razlika v plači - izplačilo razlike v plači v gotovini - izdaja potrdil po ZLPP - omejitvena zakonodaja
Delavec je upravičen do razlike v plači v gotovini le do višine, ki jo dopušča zakonodaja (do 28. 2. 1992) oziroma do višine 80 % plače po kolektivni pogodbi, če so bile plače zakonito znižane, ne pa do višine plače, ki je razvidna iz listin, ki so bile izdane v postopku lastninskega preoblikovanja. ZLPP in na njegovi podlagi izdana Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plače, ne urejata gotovinskega izplačila plač in glede tega ne posegata v določbe ZIOD91.