brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v spis Bpp 245/2022, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc v tujini. V konkretnem primeru tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno sodišče zavrača navedbe toženke, da gre za nedopustne tožbene novote, saj tožniku možnost, da bi se izjavil v postopku izdaje izpodbijanega akta sploh ni bila dana.
Toženka je pravilno pojasnila način vročanja tožniku. Davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti, v portal eDdavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu.
davčna izvršba - poroštvo - prenos dejavnosti - povezana oseba - izogibanje plačilu davka - pravica do izjave - ustavna odločba
V konkretnem primeru ni bilo podane podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Davčni organ bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi zoper poroka davčnega dolžnika predhodno izdati odmerno odločbo, pri tem pa bi moral tožniku kot poroku omogočiti, da se v zadevi izjasni tako glede dejanskih, kot tudi o pravnih razlogih.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zavrženje prošnje - razlogi za razrešitev odvetnika
Glede na to da je bila tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019 že dodeljena BPP ter za njeno izvajanje določen odvetnik A. A. in da je tožnik v predmetni prošnji z 22. 3. 2022 zaprosil za dodelitev BPP za isti kazenski postopek ter ob tem, da v tožbi ni navedel nobenih razlogov, ki bi narekovali (ponovno) dodelitev BPP, sodišče sodi, da je odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu pravilna in utemeljena na citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - pravica do izjave - nelegalna gradnja - pridobitev gradbenega dovoljenja
Glede na dejanske ugotovitve organa v zvezi z gradnjo spornih stopnic in nadzidavo vetrolova te gradnje ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost oziroma po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - verjeten izgled za uspeh
Ker sodba Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 ne obstaja več, v zvezi z njo razveljavitev in obnova postopka ni mogoča. Glede na to tožeča stranka za predmetni predlog za obnovo postopka nima več pravnega interesa, zato tožnik v zvezi z njo nima verjetnih izgledov za uspeh.
Iz obrazložitve sklepa z 12. 1. 2021 izhaja, da je na kontrolnem inšpekcijskem pregledu, ki je bil na sami lokaciji opravljen 11. 12. 2019 (torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, ki je datiran 8. 1. 2020), in na podlagi vse posredovane dokumentacije, ki je sestavni del spisa, razvidno, da je zavezanec (tožnik v tem upravnem sporu) izvršil inšpekcijsko odločbo št. 06182-679/2019-32 s 3. 7. 2019, zato je postal nadaljnji izvršilni postopek nepotreben in ga je bilo treba ustaviti, že opravljena izvršilna dejanja pa odpraviti na podlagi prvega odstavka 293. člena ZUP.
Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno ali neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. V kazenskem postopku je Okrajno sodišče v Novem mestu obtožbo zoper tožnika zavrnilo zaradi oškodovankinega umika predloga za kazenski pregon, pri čemer novega predloga za pregon ni več mogoče vložiti (tretji odstavek 57. člena Zakona o kazenskem postopku). Zato se tožnikov položaj ne bi mogel spremeniti (izboljšati), tudi če bi sodišče tožbi ugodilo in mu dodelilo brezplačno pravno pomoč.
Ker tožeči stranki nimata poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njun skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
Izvrševanje pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda le tedaj, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je potrebno presojati v vsakem posamičnem primeru, glede na individualne konkretne okoliščine posamičnega primera. Vendar tožena stranka te pravne narave in možnih okvirov omejevanja pravice do izbire prebivališča ni upoštevala ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja, kar v tožbi utemeljeno graja tožnik.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - verodostojnost prosilca - nove okoliščine
Med strankama ni spora o tem, da so v tožnikovi izvorni državi Afganistan oblast v mesecu avgustu 2021 prevzeli talibani v celotni državi. Tožnik, glede na novo nastale okoliščine oziroma zaradi popolnoma spremenjenih razmer v izvorni državi Afganistan izpolnjuje pogoje za priznanje statusa subsidiarne zaščite na podlagi 1. in 2. alineje 28. člena ZMZ-1, saj tožena stranka navedbam tožnika v naknadnih pripravljalnih vlogah (s prilogo) glede spremembe situacije v Afganistana in prevzema oblasti s strani talibanov v celotni državi (15. 8. 2021) ni oporekala oziroma jim ni kakorkoli nasprotovala niti ni predložila nobenih drugih ažurnih in verodostojnih informacij o morebitnem drugačnem aktualnem stanju v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov, ki bi nasprotovale s strani tožnika predloženim informacijam oziroma s strani sodišča pridobljenim informacijam, to je smernicam UNHCR o Afganistanu iz februarja 2022.
ZUSDDD člen 1, 1/1. ZTuj-1B člen 14, 14/1, 14/1-1. ZTuj-1 člen 41, 41/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
dovoljenje za stalno prebivanje - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Dolžina časa trajanja odsotnosti, ki bi izkazovala dalj časa trajajočo odsotnost nad skupno deset mesecev, v postopku ni bila niti izkazana niti dokazana, temveč je nedvomno izkazano dolgotrajno tolerirano bivanje tožnika in njegove družine s strani R. Slovenije.