dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje je potrebno izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje, kot jih določa ZUSDDD. Temeljni pogoji, da se lahko vloga, s katero se je začel upravni postopek, sploh začne obravnavati, pa so procesne predpostavke za obravnavanje vloge. Ena od teh procesnih predpostavk je tudi ta, da je zahteva vložena v predpisanem roku. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, organ zahtevo s sklepom zavrže in v tem primeru ni možnosti, da bi jo lahko vsebinsko obravnaval. To enako velja za obravnavani primer, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik napoved za odmero dohodnine za leto 2013 vložil kot samoprijavo po 63. členu ZDavP-2 in v njej uveljavljal znižanje davčne osnove za stroške prehrane in prevoza na delo ter olajšavo za vzdrževana družinska člana, česar pa tožena stranka, glede na njeno stališče, da gre pri rokih za uveljavljanje davčnih ugodnosti za materialne roke, ter da ima zamuda teh rokov za posledico izgubo davčnih ugodnosti, ni niti ugotavljala niti priznala. Ker je takšna razlaga instituta samoprijave napačna, je torej davčni organ v zadevi napačno uporabil materialno pravo, posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Za ukrep pridržanja morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer: da v konkretnem primeru "ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov"; in da je namen pridržanja "priprava vrnitve in/ali izvedba postopka odstranitve". Poleg tega mora biti podan še vsaj en specialen pogoj, in sicer bodisi specialen pogoj nevarnosti pobega ali da se tujec izogiba oziroma ovira vrnitev ali odstranitev, ali kakšen drug specialen pogoj, ki je tem primerljiv. Zakonodajalec z določbo 1. odstavka 76. člena ZTuj-2, določbe člena 15(1) Direktive o vračanju ni na ustrezen način prenesel v domači pravni red.
Iz golega dejstva, da mu je pristojni organ štirikrat podaljšal rok za prostovoljno vrnitev, ne izhaja, da je tožnik kakorkoli zlorabljal možnost prositi za podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev in da je zato begosumen oziroma da ovira postopek odstranitve.
Načela sorazmernosti pri tovrstnih posegih v pravico do osebne svobode ni mogoče razlagati in uporabiti na način, da se šele po izdaji odločbe o omejitvi gibanja oziroma osebne svobode presoja bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke, ali se lahko na milejši način zagotovi odstranitev tujca iz države, ampak je treba že pri sami uporabi določila 1. odstavka 76. člena ZTuj-2 pred odločitvijo o ukrepu pridržanja oceniti, ali bi se z nastanitvijo izven centra kot milejšim ukrepom lahko dosegel legitimen namen zakona.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka po 68. a členu ZDavP-2. Kot pravilno navede pritožbeni organ, so skladno z določbami ZDavP-2 zoper odmerno odločbo stranki zagotovljena pravna sredstva in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Iz istega razloga tožnik ugovorov, s katerimi uveljavlja nezakonitost odmerne odločbe tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
Glede na tretji odstavek 48. člena ZEN, kolikor gre za zemljišče pod stavbo in v s tem v zvezi za nove parcele, je upravnik upravičen vlagatelj zahteve za evidentiranje parcelacije.
V obravnavani zadevi (parcelaciji in ugotovitvi nove površine pod stavbo) je predhodno treba ugotoviti, ali so novi deli stavb bili zgrajeni in je spremembo podatka treba vpisati v kataster stavb. Le v tem primeru obstaja dejanska podlaga za parcelacijo zemljišča pod stavbo na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZEN in izdajo odločbe z vsebino, kot je izpodbijani akt.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je upravni organ zavezan k varovanju javnega interesa, ki se pri prometu s kmetijskimi zemljišči odraža v izbiri sprejemnika ponudbe, ki je v največji možni meri primeren za nakup, s ciljem varovanja kmetijskih zemljišč in zaokrožanja kmetijskih gospodarstev zaradi čim bolj ekonomične obdelave. Vrstni red uveljavljanja predkupne pravice predkupnih upravičencev je določil že zakonodajalec v 23. členu ZKZ, pri čemer ima t. i. kmet mejaš prednost pred drugim kmetom.
ZPOmK-1 člen 15, 15/2, 16, 17, 58. ZUP člen 43, 43/2.
koncentracije - priglasitev koncentracije - stranka v postopku - status stranskega udeleženca - pravni interes - neposredna pravna korist
Tožnikove trditve ostanejo na ravni splošno zatrjevanega. Iz njih izhaja kvečjemu tožnikov dejanski oziroma ekonomski interes, kar pa mu po določbah ZPOmK-1 in ZUP še ne daje pravice za udeležbo v tujem postopku. Tožnik sicer zahteva "učinkovito varstvo svojih pravic", omenja pravni interes ter navaja, da poseg v pravni položaj pomeni tudi poslabšanje konkurenčnega položaja, če to lahko vpliva na obstoječe pravice in obveznosti tretjih, vendar v tožbi tega svojega interesa, torej svojih pravnih koristi, z ničemer konkretno in argumentirano ne utemelji. Tožnik pa je tisti, ki po zakonu (četrti odstavek 16. člena ZPOmK-1) nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja pravnega interesa za udeležbo v postopku kot stranski udeleženec.
Tožnikovi ugovori niso utemeljeni, sklicevanje na izjavo tožnikovega delavca z dne 26. 7. 2017 oziroma na pojasnilo tožnika z dne 26. 7. 2017 pa nerelevantno. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik pogojev, ki so določeni v javnem povabilu in ki se izkazujejo na način, določen v javnem povabilu, ne izpolnjuje, je nerelevantno njegovo sklicevanje, da naj bi bila krivda na strani delavca. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je pogoj javnega povabila element, ki mora biti izpolnjen na način, kot je predviden v javnem povabilu in je izključujoče narave, zaradi česar ponudbe, ki ne izpolnjuje katerega od vnaprej določenih pogojev, v nobenem primeru ni mogoče sprejeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Določba 4. alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Upoštevaje drugi odstavek 11. člena ZBPP pa BPP tudi ni mogoče priznati za že nastale stroške sodnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje je le ugotovitev, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez njega.
nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Zakonodajalec je finančni kriterij upravičenosti do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožeče stranke iz naslova plače, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, saj je znašal njen povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje 622,32 EUR, kar presega zakonsko določen cenzus. Iz tega razloga je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena BPP in da je ta dolžna povrniti stroške te neupravičeno pridobljene BPP.
banka - nadzorni svet - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka
V obnovljenem postopku se ponovno opravi samo presoja dejstev in okoliščin, zbranih v prvem postopku, le da brez upoštevanja pravnomočne kazenske sodbe. Iz prve izdane (in v obnovi razveljavljene) odločbe sledi, da je bila že omenjena kazenska sodba (kot pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov) edini razlog za odvzem dovoljenja, ki je razviden iz izreka odločbe, ter da se omenjena sodba kot ključni razlog obravnava tudi v obrazložitvi odločbe. Medtem ko se z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, v izreku navajajo drugi oziroma drugačni razlogi za odločitev, ki so zato v opreki ne le z izrekom prve izdane odločbe, temveč tudi z odločbo o začetku postopka, ki se sicer (v izreku) popolnoma in torej v skladu s 350. členom ZBan-2, ujame z izrekom prve izdane odločbe. To pa pomeni, da sklepa o obnovi ni mogoče razumeti in ga posledično realizirati na način, kot je to storila tožena stranka, ko je ponovno naredila zgolj končno presoje razlogov (na podlagi že zbranih podatkov in tožnikove izjave, ki jo je dal v prvem postopku), temveč je potrebno z ozirom na to, da je ključni razlog (pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje) odpadel oziroma bil spremenjen, „presojo razlogov“ in s tem odločanje o ukrepu nadzora zastaviti na novo in od začetka ter pri tem tožniku omogočiti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so podlaga za odločitev. Zato bi bilo potrebno v konkretnem primeru izdati odločbo o začetku postopka in najprej v njej „presoditi razloge za izrek prepovedi“, ter šele nato, potem ko tožnik da izjavo, razloge za izrek prepovedi na isti dejanski podlagi presoditi še v končni odločbi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazovanje - dokazno breme - zaslišanje priče - posojilna pogodba
Zatrjevanega posojilnega razmerja ne izkazujejo predložene listine. Izvirnik posojilne pogodbe ni bil predložen ne v davčnem in tudi ne v sodnem postopku. S tem, ko na predloženi kopiji ni overitve (podpisa), ni izkazan niti dejanski čas njene sklenitve, oziroma ponareditev overitve celo kaže na to, da je bil dejanski čas njene sklenitve lahko različen od tistega, ki je naveden na predloženi kopiji pogodbe in ki ga zatrjuje tožnik v tožbi in pred tem že v davčnem postopku. Sicer pa gre tako pri pogodbi kot pri vseh ostalih predloženih listinah za listine, ki jih je mogoče sestaviti naknadno, njihovo vsebino pa prilagoditi ugotovitvam davčnih organov. Poleg tega se zneski vračil posojila, ki so razvidni iz predložene listine, ne ujemajo z načinom vračanja, dogovorjenim s pogodbo, zatrjevanje o pologih navedenih zneskov na tožnikov bančni račun pa ostaja, čeprav je breme dokazovanja na strani tožnika, na ravni povsem splošne in s tem neizkazane trditve.
ZPOmK-1 člen 15, 15/2, 57, 59. ZUP člen 35, 37, 37/1. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe - kršitev pravil postopka - tožbena novota
Niti v objektivnem niti v subjektivnem pogledu ni podlage za sklepanje, da je na osnovi zatrjevanih posamičnih okoliščin in okoliščin kot celote podan (upravičen) dvom v nepristranskost uradne osebe. Morebitno zmotno pravno presojo ali postopkovno kršitev je mogoče izpodbijati z ustreznimi pravnimi sredstvi. Iz v tožbi opisanega ravnanja uradne osebe ni mogoče niti z verjetnostjo sklepati, da bi bil zaradi razmerja uradne osebe do strank ali do upravne stvari podan dvom o nepristranskosti te uradne osebe v kontekstu konkretne zadeve in kar bi (negativno) vplivalo na percepcijo javnosti o neodvisnosti in nepristranskosti delovanja toženke.
prometni režim - uporaba parkirišča - način uporabe nepremičnine - pravica do doma - dostop do nepremičnine
Osebe, ki v nepremičnini opravljajo dejavnost niso v enakem položaju kot osebe, ki v nepremičnini stanujejo. Dom in prostor, v katerem se opravlja dejavnost, sta po namenu različni nepremičnini.
Na območju, kjer sta promet in parkiranje omejena, je za zagotavljanje kakovosti življenja oziroma bivanja stanovalcev nujno potrebno zagotoviti parkiranje stanovalcem tega območja. Zato je v primeru, ko na tem območju primanjkuje parkirnih mest, potrebno dati prednost stanovalcem pred tistimi, ki opravljajo dejavnost.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - Uredba kot posamični akt - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba ne dovoljuje posegov v prostor, torej neposredno ne ureja posamičnih razmerij. Določbe Uredbe in DPN predstavljajo okvir za poseg v prostor, posamična razmerja, v katerih bodo tožniki varovali svoj pravni interes, pa se bodo urejala skladno z določbami V. poglavja ZUPUDPP (Pridobivanje nepremičnin in pravic na njih) ter določbami (v času izdaje tega sklepa veljavnega) ZUreP-1. Dejstvo, da Uredba v določbi 17. člena določa, da se na podlagi DPN odstranijo v tej določbi navedeni stanovanjski, gospodarski ali pomožni objekti, po presoji sodišča ne spreminja narave izpodbijanih določb Uredbe, ki temeljijo na ugotovitvi abstraktne javne koristi, konkretna javna korist in s tem ugotovitveni postopek v katerem bo treba ugotoviti, ali je razlastitev nujno potrebna za dosego razlastitvenega namena in da med javno koristjo konkretnega razlastitvenega namena in težo posega v lastnino obstaja sorazmernost, pa bo pristojni organ ugotavljal v konkretnih postopkih razlastitve, v katerih se bodo tožniki lahko sklicevali tudi na nezakonitost oziroma neustavnost Uredbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stroški upravnega postopka - stroški pritožbenega postopka
Stroški za pravno zastopanje nedvomno sodijo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. Po drugem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški v breme organa le tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre. Postopek se je namreč nedvomno začel na tožničino zahtevo, ZUP pa ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve (sprejete na podlagi pritožbe) povrne stroške postopka. Tretji odstavek 113. člena ZUP sicer določa, da kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali nagajivosti, jih, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, krije sam, vendar pa organ ni udeleženec postopka.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja drugostopni organ.
ZGas člen 13, 13/2, 13/5. ZUP člen 9, 213. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a, 8b.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - kršitev pravice do izjave - izrek odločbe
Do navedenih listin bi se moral, upoštevajoč načelo kontradiktornosti, opredeliti pred izdajo izpodbijane odločbe že prvostopenjski organ. Zato so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zaradi storjenih kršitev pravil v postopku tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj se v postopku niso izvajali dokazi glede tožnikovih dolgoletnih izkušenj in pridobljenih znanj.
Po presoji sodišča ni mogoče slediti obrazložitvi izpodbijane odločitve, iz katere je razumeti, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz zakonskih določb 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odstavku.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do obveščenosti - uporaba materialnega prava
Po mnenju sodišča sta ZVZD-1 in ZPacP zakona, ki obravnavata različno materijo. ZVZD-1 glede na določbo 1. člena določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. ZPacP pa glede na določbo 1. člena določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopke za uveljavljanje teh pravic, kadar so kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti. Delavec in delodajalec imata v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. V obravnavani zadevi pa ni šlo za takšen primer, marveč za varstvo pacientovih pravic, kot so navedene v 5. členu ZPacP. V predmetni zadevi gre za kršitev pacientovih pravic s strani izvajalca zdravstvenih storitev. Konkretno je šlo za kršitev dolžnega ravnanja izvajalca zdravstvenih storitev, ki predlagatelju ni pojasnil splošnih informacij in splošnih zahtev o tem, kakšni vrstni red pregledov zahteva.