igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani ...) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v spredaj citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pretežnostni kriterij - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice
Iz določb ZKZ in OZ je zaključiti, da je določitev ene cene za vsa v prodajo ponujena zemljišča, tudi v primeru prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, dovoljena, torej v dispoziciji ponudnika.
V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot "paket" (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (kriterij glede na obseg v prodajo ponujenih zemljišč) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje dejstev - nevarnost pobega - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, katero dejstvo, na katerem je tožnik utemeljil svojo prošnjo za mednarodno zaščito, ima namen toženka ugotavljati, niti ni razvidno, v kakšni vzročno posledični povezavi je omejitev gibanja z ugotavljanjem tega dejstva. Konkretno je tožnik kot razlog za mednarodno zaščito navajal ukrepe policije zoper tožnika v Tuniziji in težave z družino bivšega dekleta, kar po presoji sodišča pomeni, da bi toženka morala navesti konkretna dejstva, povezana s temi razlogi, ter konkretizirano obrazloženo utemeljiti vzročno posledično zvezo med ugotavljanjem teh dejstev in omejitvijo gibanja tožniku, dodatno pa še obrazložiti utemeljeno nevarnost, da bo tožnik pobegnil, česar v izpodbijanem sklepu tožena stranka ni storila. Šele ko so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, je po presoji sodišča lahko podan razlog za omejitev gibanja iz 2. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.
Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (2006) člen 12. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 14.
V obravnavani zadevi ne gre za to, da ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in razlogi za zavrnitev, kar tožnik navaja. V obravnavani zadevi je končni predlog strokovne komisije podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, iz katere je po povedanem jasno razvidno število doseženih točk, ki jih je projekt tožnika prejel v posameznih razpisnih merilih in tudi strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija, ki je obvezen element končnega predloga komisije.
Glede na ustaljeno sodno prakso ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Slednjega pa tožnik ne izpodbija. Sporno je število doseženih točk, ki pa so rezultat ocene strokovne komisije. V obravnavani zadevi pa je ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih razvidna tudi iz ocenjevalnega zapisnika, ki je sestavni del upravnih spisov, iz izpodbijane odločbe pa izhajajo vsi potrebni podatki za preizkus, torej tudi njihov seštevek, ki predstavlja skupno oceno strokovne komisije. Strokovna komisija pa je podala tudi skupno vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 14, 14/14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
Nosilci raziskovalnih programov so matične raziskovalne organizacije ali pa samostojne raziskovalne organizacije, kot izhaja iz odločbe ARRS o izvajanju javne službe na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Gre za zakonski okvir in posredno za podzakonski okvir predmetnega Javnega razpisa. Podatek o statusu matične raziskovalne organizacije tako ne izhaja iz Pravilnika, temveč iz uradnih javnih evidenc ARRS. Vpis v te evidence izvede ARRS po predpisanem postopku, na podlagi odločbe o izvajanju te javne službe. Tudi po presoji sodišča je pogoj za „prijavitelja“ na predmetni Javni razpis, da ima status matične raziskovalne organizacije, kar izhaja iz vsebine Javnega razpisa, razpisne dokumentacije in ne nazadnje tudi iz odgovorov na vprašanja v zvezi z Javnim razpisom, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerimi je bil tožnik seznanjen.
ZDen člen 32, 32/2. ZUP člen 279, 279/1, 280, 280/1.
denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti imajo tiste osebe, ki izkazujejo pravovarstveno potrebo - z uveljavljanjem pravnega sredstva bi se jim njihov pravni položaj izboljšal. Predlagatelja, ki uveljavljata, da je sporna nepremičnina funkcionalno zemljišče k njuni stanovanjski stavbi, sta tak pravni interes izkazala.
Zaključka, da gre za funkcionalno zemljišče, ni mogoče utemeljiti z navedbami iz pogodb ter s tem, da površina konkretnega funkcionalnega zemljišča ne presega limita za gradbeno parcelo po določbah tedanjega PUP-a. Tudi to, v kakšen namen se zemljišče uporablja, ni odločilno dejstvo. Bistveno je, ali je bilo neko zemljišče v času izdaje odločbe o denacionalizaciji dejansko funkcionalno zemljišče k objektu, ki ni bil v lasti upravičenca. Po vseh predpisih, ki so funkcionalno zemljišče definirali, pa je bilo to tisto zemljišče, ki je bilo kot takšno bodisi določeno v ustreznem pravnem aktu, bodisi je bilo dejansko potrebno za redno rabo objekta.
Če obravnavano zemljišče kot funkcionalno zemljišče v tem primeru še ni bilo formalno odmerjeno, mora toženka ugotoviti, katero zemljišče je bilo v času izdaje odločbe o denacionalizaciji potrebno za redno rabo objekta.
nadzorni svet - banka - bančni depozit - posojilna pogodba - odprava kršitev - nova dejstva
Depozit je čeprav ima dejansko vse elemente posojila, v zakonu obravnavan specialno, z namenom zaščite nepoučenih vlagateljev pred prekomernim prevzemanjem tveganj. Zaščita se udejanja z omejitvijo dejavnosti sprejemanja depozitov/posojil od nepoučene javnosti (95. in 96. člen ZBan-2), delovanje bank in hranilnic je podvrženo strogim pravilom glede likvidnosti in kapitalske ustreznosti, so pod nadzorom nacionalnih nadzornih organov, dodatno varnost tako zbranim sredstvom pa zagotavljajo še pravila v zvezi z zajamčenimi vlogami v okviru jamstva za depozite pri bankah in hranilnicah. Stališče, da je kot depozit po določbah ZBan-2 v povezavi z določbami ZOR oziroma OZ mogoče opredeliti le pogodbe, ki jih sklepa banka, je brez podlage v določbah 94. člena in v nasprotju s prepovedjo sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev iz prvega odstavka 96. člena ZBan-2.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - subjekt preganjanja - zaščita pred preganjanjem - tiralica
Zoper tožnika poteka kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja neupravičenega sprejema denarja, kar pa je kaznivo tudi v drugih državah in kazenski postopek sam po sebi še ne pomeni preganjanja v smislu ZMZ-1. V kolikor držijo tožnikove navedbe o tem, da je kazenski postopek neupravičen, bo o tem presodilo sodišče, tožnik pa niti ni dal možnosti pravosodnim organom, da bi o tem odločali, ker je že prej zapustil izvorno državo.
Grožnje nedržavnega subjekta lahko pomenijo preganjanje v smislu ZMZ-1 le v primeru, če prosilcu izvorna država ni sposobna ali noče nuditi zaščite.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/2. ZMZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 20, 21, 21/3, 22, 23, 23/1, 23/1-3, 37, 37/1, 46, 46/2. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 139, 146, 164, 164/2, 189, 189/1, 198. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/5, 15, 16, 16/1.
Dokaze je treba najprej izvajati in šele nato je mogoče narediti dokazno oceno. In če so dokazi v tujem jeziku, je pravno relevantne dokaze treba najprej prevesti, preden se dokazi izvajajo. Dokazovanje se po ZUP izvaja pred izdajo odločbe in ne z izdajo odločbe. Tožena stranka v konkretnem primeru pred izvajanjem listinskih dokazov na osebnem razgovoru ni prevedla pravno-relevantnih listinskih dokazov, kar ni v skladu z ZUP, Procesno direktivo 2013/32/EU ter ZMZ-1.
Kršitev določb ZUP je podana tudi iz razloga, ker je tožena stranka sporno dejstvo, v zvezi s katero je ugotovila določeno nekonsistentnost, ugotavljala z dvema različnima dokaznima sredstvoma – z zaslišanjem stranke in z naknadnim prevodom listinskega dokaza, pri čemer je prvo dokazno sredstvo z zaslišanjem izvedla na osebnem razgovoru ob sodelovanju tožnika, drugo »dokazno sredstvo« pa je „izvedla“ sama brez sodelovanja stranke.
Soočenje morebitnega neskladja med izjavo prosilca glede določenega dejstva na zaslišanju in predloženim listinskim dokazom glede istega spornega dejstva je po naravi stvari del izvajanja dokazov.
Upravno sodišče Republike Slovenije v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno, zato se je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
Sodišče meni, da je stališče tožene stranke, da ocena doktorske disertacije ne more biti predmet sodne presoje, saj gre za strokovno opravilo, utemeljena.
Z zakonom se sicer lahko določi, da zoper nekatere odločitve ni pritožbe, vendar pa mora biti taka ureditev v zakonu izrecno določena, pa tudi v tem primeru mora biti zoper sprejeto odločitev zagotovljena pravica do sodnega varstva.
ZVis-D ni določil, da naj zoper ocene, torej tudi zoper ocene doktorskih disertacij po študijskih programih, ki so se zaključili s 30. 9. 2016, pritožba ne bi bila dopustna. Iztek materialnega roka do 30. 9. 2016 zato po prepričanju sodišča ne sme vplivati na procesne pravice doktorskega kandidata, ki je disertacijo predložil pred tem dnem in je bila pred tem dnem s sklepom A. zavrnjena.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1, 12, 12/4, 21, 21/2, 22. ZUP člen 8, 11. ZMZ-1 člen 51.
mednarodna zaščita - pristojna država za obravnavanje prošnje - predaja odgovorni državi članici - pogoji za sprejem prosilca - Dublinska uredba III - prosta presoja dokazov
Tožnik je ob vložitvi prošnje in na osebnem razgovoru izpovedal, da je imel dovoljenje za bivanje v Republiki Italiji, ker je bil poročen z državljanko Republike Italije in je z njo živel do leta 2015, ko sta se razvezala. Dovoljenje za bivanje je veljalo do 22. 3. 2017, zaradi razveze zakonske zveze pa bivša žena tega ni hotela več urejati. Glede na to je toženka ravnala pravilno, ko je upoštevaje določilo četrtega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III dne 3. 10. 2017 zahtevala od Republike Italije, da prosilca sprejme (prvi odstavek 21. člena Uredbe Dublin III). Ker Republika Italija zahtevi ni oporekala oziroma nanjo ni odgovorila, je pravilna tudi ugotovitev, da se šteje, da je zahtevo sprejela.
V postopkih mednarodne zaščite je prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilce pa je tovrstnem postopku zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
brezplačna pravna pomoč - vloga - pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP se relevanten peti odstavek 65. člena ZUP, iz katerega izhaja, da če organ po pošti dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ (za BPP in v katerem delu) jo je pristojen sprejeti, vlogo (v tem delu) brez odlašanja pošlje pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če ne more ugotoviti, kateri organ je za vlogo pristojen, izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga pošlje stranki. Navedeno pa ne pomeni, da organ za BPP pred morebitnim zavrženjem vloge (prošnje za BPP) ne bi smel oziroma moral razčistiti za postopanje pomembnih okoliščin in v tem smislu, ob uporabi prvega odstavka 67. člena ZUP, stranke pozvati, naj dovolj jasno opredeli, za katero zadevo oziroma zadeve uveljavlja dodelitev BPP (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP), od česar je glede na zakonsko ureditev odvisna ne le sposobnost prošnje za obravnavanje, ampak tudi pristojnost za odločanje o njej.
Zakon od upravnega organa zahteva, da odločitev obrazloži tako, da se stranka ne seznani zgolj s sprejeto odločitvijo, pač pa tudi z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila taka odločitev sprejeta. Le na tak način je namreč stranki v postopku zagotovljeno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do enakega varstva pravic in do učinkovitega sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS).
vročanje osebi s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 191/2018-3 z dne 30. 1. 2018 vročen istega dne, torej 30. 1. 2018, ko je začel teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe. O tem, kdaj začne teči rok, je bil tožnik dodatno obveščen z dopisom, ki mu ga je začasna zastopnica poslala skupaj z zgoraj navedenim sklepom. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v četrtek, 1. 3. 2018, tožnik pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče v sklepu z dne 30. 1. 2018.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik v prošnji ne navaja okoliščin, s katerimi bi izkazoval pogoje za priznanje statusa begunca, saj ekonomski razlogi nedvomno ne predstavljajo razlogov (in v posledici katerih bi bil prosilec preganjan), določenih v drugem odstavku 20. člena ZMZ-1. Tudi drugi sklop okoliščin je po oceni sodišča toženka pravilno presodila kot okoliščine, ki ne izkazujejo dejstev, ki so pomembna za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, tako po drugem kot po tretjem odstavku 20. člena ZMZ-1. Pri tožniku gre namreč izključno za spor med sorodniki (iz zasebnih družinskih razlogov), kot je v izpodbijani odločbi tudi v zadostni meri pojasnjeno, sorodniki pa glede na citirani 24. člen ZMZ-1 in njegov namen tudi po presoji sodišče praviloma ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - fikcija vročitve
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je ta bistveno pomanjkljiva. Tožnica namreč v tožbi ni konkretizirala izpodbijanega akta, temveč je navedla zgolj, da vlaga tožbo zoper „zavrnjeno odločbo o brezplačni pravni pomoči“, katere tožbi ni priložila. V tožbi tudi ni navedla tožene stranke in tožbenega predloga.
ZTuj-2 člen 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZRRD člen 27, 27/1, 27/9.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - zavrženje vloge - ista upravna zadeva - ista dejanska in pravna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vloga tožeče stranke je bila, kot navedeno, vložena tako na drugi dejanski kot na drugi pravni podlagi in zato sodišče zaključuje, da ne gre za isto upravno stvar. Tožena stranka je zato svojo odločitev sprejela ob napačni uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
zavrženje tožbe - pogoji za vložitev tožbe - status tožnika v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta
Predhodno priznani status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta je pogoj za položaj tožnika v upravnem sporu zoper ta upravni akt.