izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica je vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZUSDDD vložila šele 23. 7. 2013, postopek pa je bil s pravnomočnim sklepom ustavljen, kar med strankama postopka ni sporno. Zato tožnica na podlagi 2. člena ZPŠOIRSP ni upravičena do odškodnine po navedenem zakonu.
ZFPPIPP člen 442. ZPUOOD člen 19. ZDavP-2 člen 126.
davčna izvršba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje
Po določbah ZFPPIPP je tožeča stranka kot aktivni družbenik izbrisane družbe solidarno odgovorna za njene dolgove. Te ugotovitve ne more spremeniti določba 18. člen ZPUOOD, ki je določila da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP (ZPUOOD je začel veljati 17. 11. 2011, 19. člen). Razveljavitev omenjenih določb ZFPPIPP namreč ne velja za primere, kot je obravnavani, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZPUOOD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - oškodovanec kot tožilec
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da nadaljevanje kazenskega pregona tožnika zoper okrožno državno tožilko ne bi bilo razumno in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj iz obrazložitve sklepa o zavrženju ovadbe prepričljivo izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožilstvo zavrglo ovadbo. Tožilstvo jo je zavrglo, ker ni podan utemeljen sum, da je imenovana storila kaznivo dejanje, ker v ravnanju tožilke niso podani znaki zlorabe tožilske funkcije, zgolj nestrinjanje tožnika z vsebino obtožnega predloga, v katerem je obdolženec, pa ne pomeni, da je tožilka storila kakšno kaznivo dejanje. Glede ovadbe zoper sodnike je tožilstvo ocenilo, da dokazi ne izkazujejo utemeljenega suma, da so sodniki storili kaznivo dejanje in je bila zato ovadba zavržena.
Zamudne obresti se plačajo od obveznosti, to je od glavnice, in sicer od dneva zapadlosti do plačila. V izpodbijanem sklepu je v 1. točki izreka višina glavnice natančno navedena, zato je tudi obveznost glede plačila zamudnih obresti, kot izhaja iz 2. točke izreka, določljiva in ne zavezuje tožeče stranke k plačilu zamudnih obresti od že nateklih obresti.
ZKZ člen 3č, 7, 107. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji člen 4, 4,/4.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč - postavitev šotorišča
V skladu s 34. členom Odloka OPN Bovec in 3.č členom ZKZ je na območju kmetijskih zemljišč in gozdov dovoljena samo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter postavitev enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe kmetijstva. ZKZ namreč določa zelo stroge omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, med katerimi so tudi vsi pomožni kmetijski objekti (2. alinea četrtega odstavka tega člena). To pomeni, da so tudi po vseh prostorskih aktih na teh zemljiščih možne postavitve samo pomožnih kmetijskih objektov (enostavni in manj zahtevni objekti po lokacijski informaciji), kar pa postavljeno šotorišče ni.
Tožnik ni predložil nobenih listin oziroma računov, iz katerih bi bila razvidna vrednost mobilnega telefonskega aparata. Tekom izvedenega postopka je spreminjal starost aparata, vse od treh let na manj kot dve leti. Ne glede na to, da v upravnem spisu ni nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, da je vrednost tega aparata ocenila zavarovalnica, je nedvomno mogoče iz priloženih fotografij ugotoviti, da je aparat rabljen, starejše izdelave. Tožnik tudi ne prereka dejstva, da je vrednost takšnih rabljenih aparatov od 20 do 70 EUR, temveč se sklicuje samo na to, da zavarovalnica ni predložila nobenega zapisnika, iz katerega bi bila razvidna njena cenitev, tako da cenitev verjetno ni bila opravljena.
brezplačna pravna pomoč - dokazila o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - predložitev dokazov
Vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavržena, ker stranka ni predložila podatkov oziroma dokazil, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo, k predložitvi katerih je bila pozvana. Organ za brezplačno pravno pomoč pa zaradi nepredložitve dokazov vloge tožeče stranke ne sme zavreči, ampak mora o vlogi odločiti po vsebini.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pred izdajo odločbe je potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - otrok
Zgolj dejstvo, da tožnica po polnoletnosti ni oddala vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS, ne zadostuje za presojo, da tožnica ni izkazala poskusov vračanja. Posebej še ob dejstvu, da je bila tožnica do dne 7. 4. 2003 mladoletna in da sta v času njene mladoletnosti njen status urejala starša kot njena zakonita zastopnika. V času tožničine mladoletnosti pa je bila njena prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v RS zavrnjena, česar prvostopenjski organ ni upošteval. Tožničina starša, v postopku zaslišana kot priči, sta tudi skladno izpovedala, da sta si oba, predvsem pa oče, ki je živel v Sloveniji, ves čas zelo prizadevala za to, da bi se družina vrnila v Slovenijo.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - določitev kvote - exceptio illegalis - vrstni red poplačila obveznosti
Tožena stranka je pravilno pojasnila, da se v skladu z določbami ZDavP-2 s plačili zavezanca naprej pokrivala morebitne stroške, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej ter šele nato glavnico, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da je vse obveznosti plačala pravočasno in v celotnem znesku, torej da ni bilo pravne podlage za uporabo 93. člena ZDavP-2.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 12. ZMZ člen 3, 3-3, 33. ZUS-1 člen 32, 52.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Poljski - Dublinska uredba III - družina - začasna odredba - tožbena novota
V tožbi zatrjevane kršitve človekovih pravic se izkažejo za nedopustno tožbeno novoto. Kolikor bi bilo stanje glede nastanitve prosilcev za azil tako nevzdržno, sodišče meni, da bi tožnik to vsaj omenil že v upravnem postopku na ustnem razgovoru in navedel tudi kateregakoli izmed razlogov.
Ni bojazni, da bi predaja Republiki Poljski pomenila kršitev človekovih pravic, niti ni sodišče ugotovilo razlogov za utemeljeno domnevo, da bi v Republiki Poljski obstajale sistemske pomanjkljivosti. Vendar pa je po oceni sodišča sprejeta odločitev tožene stranke v konkretnem primeru preuranjena, glede na med strankama nesporne dejanske okoliščine, da oba tožnikova starša zakonito prebivata v RS na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, česar tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - koncesijski akt - v obliki predpisa izdan akt - podelitev vodne pravice - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o koncesiji za rabo termalne vode - koncesijski akt je bila izdana na pobudo tožeče stranke kot obstoječe uporabnice vode, ki je vodo uporabljala brez vodne pravice, podlaga za njeno izdajo pa je prehodna določba 199.a člen ZV-1. Dejstvo, da je izpodbijana Uredba izdana po prehodnih določbah ZV-1, postopka podelitve koncesije ne spreminja. Specialna je le določba o podelitvi koncesije brez javnega razpisa, sicer pa se koncesija podeli v skladu z določbami tega zakona, torej z odločbo o podelitvi koncesije.
Dejstvo, da je tožečo stranko kot osebo iz prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode mogoče identificirati, ne pomeni, da gre za akt, ki ureja posamična razmerja, saj Uredba nima neposrednega učinka na pravni položaj tožeče stranke. Z njo ni odločeno o podelitvi koncesije in o obveznostih tožeče stranke kot koncesionarja, kot se zmotno navaja v tožbi. Uredba je pravna podlaga za izdajo in vsebino posamičnega akta - odločbe o podelitvi koncesije ter za sklenitev koncesijske pogodbe.
skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo - procesna legitimacija - stranka v upravnem postopku - združitev zadev
Stranka v upravnih postopkih skrbništva je le oseba, ki se ji postavlja skrbnik, zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija
Ali v konkretni zadevi obstojajo določene tehtne okoliščine, na podlagi prosilčeve prošnje in njegovih dopolnitev, s sklicevanjem na ustrezne določbe ZPP, ki urejajo postopek za revizijo pred Vrhovnim sodiščem, ni mogoče preveriti. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V konkretnem primeru je bilo po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje o enaki zahtevi tožeče stranke za obročno plačilo davčnega dolga že odločeno s sklepom in odločbo z dne 27. 11. 2014. Tej dejanski ugotovitvi tožeča stranka ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. (Ponovno) navaja in zatrjuje samo, da pogoje za obročno plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
Po določbah ZUS-1 Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih posamičnih aktov in dejanj pa samo, če tako določa zakon, oziroma če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer. Tožeča stranka namreč s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je odločbe o odmeri davka, temveč vlaga tožbo na povrnitev škode, ki naj bi bila povzročena z njeno izdajo oziroma z zavrnitvijo vložene pritožbe. Gre torej za premoženjski (odškodninski) spor.
Pogodbi o finančnem lizingu sta z vidika klasičnih pogodb o finančnem lizingu nepremičnin neobičajni v nekaterih značilnostih, ki jih tudi navajata oba davčna organa, kakor tudi tožnik in kar bi lahko vplivalo na (drugačno) pravno kvalifikacijo teh pogodb in s tem posledično na obdavčitev transakcij. Načeloma je treba take transakcije šteti za opravljanje storitev, vendar pa iz sodbe SEU v zadevi C-209/14 z dne 2. 7. 2015 izhaja, da je treba takšne transakcije obravnavati kot pridobitev investicijskega blaga.
Končnica .COM glede na splošno rabo v spletnih naslovih ne more predstavljati fantazijskega elementa znaka in ga je zato organ pravilno štel za opisni element. Pri tem ni pomembno, da je tožnik registriral vse možne končnice domen, ki so podobne prijavljenemu znaku, s tem pa prijavljeni znak ni pridobil na svoji razlikovalnosti, kar je bistveno za njegovo registracijo.
ZIL-1 ne določa časovnega obdobja, ki naj bi pomenilo dolgotrajno uporabo. V drugem odstavku 43. člena ZIL-1 je namreč določeno, da se za znamke, ki so pridobile razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo, ne uporabljajo točke b), c) in e) prejšnjega odstavka. Vendar pa to še ne pomeni, da organ ni dolžan opraviti take ocene, torej ali je možno glede na potek časa in druge okoliščine pri posameznem primeru šteti, da je znak pridobil razlikovalni učinek zaradi njegove dolgotrajne uporabe. Pri tem mora organ zlasti upoštevati tržni delež, intenzivnost, geografski obseg znamke, trajanje uporabe znamke itd.
V primeru, ko je toženka odpravila prvostopenjski sklep in sama odločila o sofinanciranju programov tožnika, mora v svoji obrazložitvi zadostiti vsem standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil prvega odstavka 214. člena ZUP. Po tej določbi obrazložitev, med drugim, obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. V izpodbijani odločbi takšnih vsebin obrazložitev toženke ne vsebuje, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in se iz teh razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.