ZPPSL člen 61, 61/1-6, 112, 112/3-2, 61, 61/1-6, 112, 112/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - opustitev - pobot - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
Izpodbijati je mogoče samo pravna dejanja ali opustitve pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ne pa tretjih oseb. Zato ni možno izpodbijati pobotov, do katerih naj bi prišlo z izjavo upnika, dano stečajnemu dolžniku, ker naj bi bili neveljavni, ker za pobotanje ni bilo pogojev. V takem primeru tudi ni možno izpodbijanje opustitve vložitve tožbe, ker tako tožbo (na plačilo terjatev, ki zaradi neveljavnosti pobotov sploh niso prenehale) lahko in mora vložiti stečajni upravitelj. Pobot ni pravno dejanje, s katerim se brezplačno ali za neznatno plačilo razpolaga s premoženjem stečajnega dolžnika, zato ga iz tega razloga ni možno izpodbiti.
trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata. Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko. Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj. Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).
ZKP člen 361, 361/1, 368, 368/2, 361, 361/1, 368, 368/2.
odpoved pravici do pritožbe
Obtoženčevo izjavo, da s sodbo sodišča prve stopnje soglaša in da se zoper njo pritožil ne bo, dano na zapisnik pri upravi zaporov po prejemu pismenega odpravka sodbe, ni šteti kot odpoved pravici do pritožbe. Zato obtoženčeve poznejše pravočasno vložene pritožbe ni mogoče na podlagi 2. odstavka 368. člena ZKP zavreči kot nedovoljene.
Ker tožena stranka ni oporekala trditvam tožeče stranke, da je le-ta opravila prevoze za toženo stranko in tudi ni zatrjevala, da je tožeča stranka račun izstavila neutemeljeno, tožeči stranki ni potrebno predložiti drugih dokazov za obstoj terjatve.
Naziranje pritožnika, da že dejstvo, da oškodovanka ni bila telesno poškodovana, izključuje uporabo take sile potrebne za storitev kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100. člena KZS, je zmotno. Oškodovanka se je obtožencu upirala, tako z besedami kot fizično, z odporom pa prenehala, ko je ocenila, da upanja na uspeh ni. Ravnala je naravnost tako, kot priporočajo zadnja dognanja viktimologije, ki žrtvam odsvetujejo prevelik odpor v tistih primerih, ko je nevarno, da bi jih storilec sledeč svoji nakani, lahko huje poškodoval. Pomembno je, da se je oškodovanka obdolžencu upirala in da se mu ni vdala prostovoljno, pač pa šele potem, ko je njen odpor s silo zlomil. Odtod je odločitev sodišča, ki obtoženčevega stališča ni sprejelo, pravilna.
Kadar je dana bančna garancija za določen čas in preneha z datumom, navedenim v dogovoru o bančni garanciji, mora upravičenec zahtevati plačilo od banke pred iztekom veljavnosti garancije. Če rok zamudi, izgubi pravico kasneje s tožbo uveljavljati garantirani znesek.
Upnik lahko vloži tožbo iz naslova bančne garancije tudi po izteku pogodbeno dogovorjenega roka garancije, če izpolnitev zahteva še v okviru garantnega roka.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 144, 145, 145/1, 145/2. ZPod člen 153, 153/2.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po pooblaščenem delavcu
Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata.
Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko.
Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj.
Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).
ZOR člen 54, 54/1, 54/2, 54/3, 399, 399/3, 54, 54/1, 54/2, 54/3, 399, 399/3.
neobstoječa pogodba
Za neobstoječe pogodbe je značilno, da nimajo zunanjih znakov pravnega posla. Ker pravnega posla (pogodbe) ni, tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov.
Pogodba je neobstoječa, če kot stranka nastopa neobstoječa pravna oseba. Ker gre za neobstoječo pogodbeno stranko, je tudi ne more nihče zastopati (ne kot zastopnik, ne kot pooblaščenec).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00158
ZIP člen 265, 265/1. ZOR člen 445, 966, 989, 989/1, 992, 992/1, 993, 993/1, 993/3, 996. ZPPSL člen 99, 99/3, 117, 117/1, 117/2, 124, 125, 126, 127.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - obstoj nevarnosti - začetek stečajnega postopka - zastava terjatve - ločitvena pravica
Dejstvo, da pravice in dolžnosti organov upravljanja stečajnega dolžnika opravlja stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče in se je zavezal, da bo delo opravljal vestno, še ne predstavlja okoliščine, ki izključuje verjetnost nevarnosti, da bo dolžnik s svojim ravnanjem onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve enega od upnikov.
Upnik, ki ima v zavarovanje svoje denarne terjatve ločitveno (zastavno) pravico na dolžnikovih denarnih terjatvah, pridobljeno več kot 60 dni pred začetkom stečajnega postopka, ima že po zakonu pravico in dolžnost izterjati zastavljene terjatve in pravico, da se iz izterjanega denarja poplača, presežek pa mora izročiti dolžniku.
Začetek stečajnega postopka na obstoj te pravice ne vpliva. Za njeno uveljavitev zato ni potrebna začasna odredba in torej ni podan eden od pogojev za njeno izdajo, to je nevarnost, da bo dolžnik - če začasna odredba ne bo izdana - onemogočil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve.
Sodišče sodi v mejah postavljenega zahtevka in če je tožnik izrecno zahteval plačilo v hrvaških dinarjih, ne more uspeti s pritožbo, ko se sklicuje na 8. člen Zakona o denarni enoti RS in zahteva sodbo v tolarjih.
ZIP člen 21, 21/1. ZPP (1977) člen 446, 446/4, 446/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrtnik - izdaja plačilnega naloga - zavrženje tožbe
Tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga sodišče ne sme zavreči, če je tožbo vložila tožeča stranka kot obrtnica. V takem primeru niso podani pogoji za izvršbo na podlagi verodostojne listine (21. člen ZIP). Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vloži le pravna oseba zoper pravno ali fizično osebo.
Če je (tuji) pravni osebi priznan položaj avtorja, ima tudi pravna oseba poleg materialne še moralno avtorsko pravico, ki je predvsem v tem, da jo priznajo in navedejo kot avtorja. O višini odškodnine zaradi izgubljenega dobička lahko sodišče odloči po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje zvezano z nesorazmernimi težavami, ker je tožeča stranka, pri kateri je treba izvesti dokaze, v tujini in zelo oddaljena od sedeža sodišča, škodni dogodek pa je časovno zelo odmaknjen. Tožbeni zahtevek na objavo sodbe "v tisku vseh držav, s katerimi tožena stranka vzdržuje zračne linije" je neopredeljen, zato je bila tožba v tem delu utemeljeno zavržena, ko ga tožeča stranka na poziv sodišča ni določno opredelila. Objavo sodbe lahko avtor zahteva tako zaradi kršitve materialne kot tudi moralne avtorske pravice, o njegovi utemeljenosti pa sodišče odloči upoštevaje konkretne okoliščine primera, med njimi zlasti ali je nastala taka škoda, ki jo je na ta način možno restituirati oziroma s tem doseči satisfakcijo, časovno odmaknjenost kršitve in druge. Pisna izjava dolžnika avtorju, da njegovega avtorskega dela ne uporablja več, pripravljen pa mu je plačati odškodnino, predstavlja pripoznavo dolga, ki ima za posledico pretrganje zastaranja terjatve, čeprav v njej ni navedena višina odškodnine.
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 71/3, 99, 100, 101, 557, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 99, 100, 101, 557.
posojilna pogodba - pisna pogodba - domneva o popolnosti listine - nejasna določba - prava volja - razlaga pogodbe
Četudi je posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki, so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni ničesar rečeno. V pismeni posojilni pogodbi ob dogovorjeni valutni klavzuli ni bilo ničesar rečeno glede vrste tečaja, tožeča stranka pa je zatrjevala, da je bil o tem dosežen ustni dogovor.
Sodišče bi zato moralo ugotoviti pravo voljo strank glede tega vprašanja in če na tak način ne bi ugotovilo vsebine dogovora, pa bi moralo uporabiti pravila o razlagi pogodbe.
Račun, ki je bil v izvršilnem postopku priznan kot verodostojna listina, ima v pravdi ravno tako dokazno moč kot ostali dokazi in ga sodišče ocenjuje skupaj z njimi po načelu proste presoje dokazov.
Imeni časopisov obeh strank "Družinsko razvedrilo" in Razvedrilo, katerih tematika je predvsem križanke, uganke in podobno, sta takšni, da obstoji verjetnost ustvarjanja zmede na trgu, izkoriščanja ugleda bolj renomirane publikacije tožeče stranke v korist toženca in s tem je podana verjetnost obstoja nelojalne konkurence po 13. členu Zakona o varstvu konkurence (RS št. 18/93). Nevarnosti za izterjavo terjatve pa tožnik niti ni dolžan izkazovati, saj mu z začasno odredbo ne bo mogla nastati znatnejša škoda (2. odstavek 265. člena ZIP), po drugi strani pa je nevarnost vsebovana že v samem izkazu verjetnosti obstoja terjatve na prepoved nelojalne konkurence.
ZOR člen 88, 88/1, 88/3, 104, 104/1, 109, 111, 145, 145/1, 145/2. ZPPSL člen 92.
odstop pogodbe - veljavnost pogodbe - zakoniti zastopnik - direktor - začetek stečajnega postopka - ničnost
Tožeča stranka je na dan, ko je bil zoper njo začet stečajni postopek, z aneksom odstopila pogodbo o zakupu osebnega avtomobila, sklenjeno z drugotoženo stranko, prvotoženi stranki. Aneks je za tožečo stranko podpisal njen direktor, tožeča stranka pa ga kasneje ni odobrila. V tem primeru ne gre za to, da bi aneks sklenila poslovno omejena pravna oseba, ampak za sklenitev pogodbe brez pooblastila, kar ima za posledico ničnost (na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti), ne pa izpodbojnost spornega aneksa. V vsakem primeru pa mora prvotožena stranka avtomobil vrniti tožeči stranki.
V tožbenem zahtevku ni bila navedena denarna enota, v kateri naj bi tožena stranka plačala denarni zahtevek, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot nerazumljivo, čeprav je bila tožba vložena leta 1990, ko je bila v SFRJ edina denarna enota dinar. Zato tožba ni bila nerazumljiva in je bilo treba prvostopni sklep razveljaviti.
V primeru, da je rok plačila 15 dni, dolžnik pa plačilo zavaruje z manico, ki zapade v plačilo v daljšem roku, je upnik upravičen do zamudnih, ne pa samo do meničnih obresti.
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 171, 171/3, 171, 171/3.
goljufija - poslovanje v imenu podjetja - korist pridobil obtoženec
Obtoženčevo naziranje, da v njegovem ravnanju ni vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 3. odstavku 171. člena KZS, ker je posle kot direktor sklepal v okviru registrirane dejavnosti in v imenu ter na račun podjetja, tako pa pridobil premoženjsko korist podjetju in ne sebi, je napačno. Obtoženec je poslovne odločitve sprejemal samostojno, ne da bi komurkoli polagal račune, tako da je na mestu ugotovitev, da je posloval zase in na svoj račun. Vlogi ostalih dveh soustanoviteljev sta bili zgolj formalno dekorativne narave, kajti pri poslovnih odločitvah sploh nista imela nobene besede. Podjetje pa je obtožencu služilo le kot neogibna kulisa, saj je moral nastopiti kot direktor podjetja, da je posle sploh lahko sklenil. S pridobljenimi sredstvi podjetja pa je prosto in brez omejitev razpolagal sam. Odtod je sodišče ravnalo prav, ko se je postavilo na obtoženčevemu naziranju nasprotno stališče.