ZNP člen 35, 35/1, 104, 35, 35/1, 104. ZDen člen 56, 56/1, 71, 72, 72/2, 56, 56/1, 71, 72, 72/2.
stroški postopka
Denacionalizacijski postopek je po svojih značilnostih in po svoji naravi najbližje razlastitvenemu postopku kot vrsti nepravdnega postopka, kar v zvezi s stroškovno odločitvijo terja smiselno uporabo 104. člena ZNP.
Kadar v primeru razdrtja pogodbe o leasingu leasingodajalec dolg leasingojemalca obračuna na podlagi pogodbenega določila, ki pa je za leasingojemalca manj ugoden kakor določila 132. in 549. člena ZOR, je treba na podlagi 551. člena ZOR to pogodbeno določilo šteti za nično. Po 549. členu ZOR (in tudi 132. členu istega zakona) so namreč posledice razdrtja pogodbe izrecno predvidene, po teh določbah pa sta stranki z razdrtjem pogodbe prosti svojih obveznosti (razen obveznosti, zapadlih do tega trenutka, ki se v praksi ponavadi poračunajo s koristmi za uporabo stvari do razdrtja pogodbe, in obveznosti za povrnitev morebitne škode).
V konkretnem primeru je sporno pogodbeno določilo do leasingojemalca po presoji drugostopnega sodišča pretirano strogo in nepravično, saj glede na obračun preostalega pogodbenega dolga po celotnem amortizacijskem načrtu pomeni, da je leasingojemalec dolžan izpolniti s pogodbo prevzeto obveznost v celoti (leasingodajalcu mora plačati celo znesek po odkupni opciji, čeprav je vozilo moral vrniti), leasingodajalec pa je te obveznosti v celoti oproščen. Sodišče prve stopnje takšnega pogodbenega določila zato ne bi smelo upoštevati, temveč bi na podlagi II. odstavka 143. člena ZOR zaradi varstva interesov šibkejše pogodbene stranke, ki na njegovo vsebino ni mogla vplivati, saj je bila pripravljena s strani leasingodajalca, moralo njegovo uporabo zavrniti in uporabiti citirana določila ZOR o posledicah razdrtja pogodbe.
ZOR člen 32, 32/1, 36, 36/1, 39, 39/1, 32, 32/1, 36, 36/1, 39, 39/1. SZ člen 117.
prodaja stanovanja
Obvestilo tožniku, v katerem je bil obveščen o pravici od odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji SZ, lastnik pa si ni pridržal pravice, da šele po vloženi zahtevi za odkup preveri, ali tožnik sploh izpolnjuje pogoje za takšen odkup, je treba šteti kot zavezujočo ponudbo lastnika za sklenitev prodajne pogodbe.
prerekanje terjatev v stečajnem postopku - napotitev na pravdo
Upnik ni prijavil svoje terjatve v stečajnem postopku, sklicujoč se na pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak se je v svoji prijavi terjatve skliceval na listine, ki niso izvršilni naslov, tako da uporaba 3. odst. 144. čl. ZPPSL ni prihajala v poštev, ampak je prihajal v poštev 1. odst. 144. čl. ZPPSL, torej napotitev upnika na pravdo za ugotovitev obstoja prijavljene terjatve, kar je bilo tudi storjeno z izpodbijanim sklepom.
Sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot to izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ.