Kadar v primeru razdrtja pogodbe o leasingu leasingodajalec dolg leasingojemalca obračuna na podlagi pogodbenega določila, ki pa je za leasingojemalca manj ugoden kakor določila 132. in 549. člena ZOR, je treba na podlagi 551. člena ZOR to pogodbeno določilo šteti za nično. Po 549. členu ZOR (in tudi 132. členu istega zakona) so namreč posledice razdrtja pogodbe izrecno predvidene, po teh določbah pa sta stranki z razdrtjem pogodbe prosti svojih obveznosti (razen obveznosti, zapadlih do tega trenutka, ki se v praksi ponavadi poračunajo s koristmi za uporabo stvari do razdrtja pogodbe, in obveznosti za povrnitev morebitne škode).
V konkretnem primeru je sporno pogodbeno določilo do leasingojemalca po presoji drugostopnega sodišča pretirano strogo in nepravično, saj glede na obračun preostalega pogodbenega dolga po celotnem amortizacijskem načrtu pomeni, da je leasingojemalec dolžan izpolniti s pogodbo prevzeto obveznost v celoti (leasingodajalcu mora plačati celo znesek po odkupni opciji, čeprav je vozilo moral vrniti), leasingodajalec pa je te obveznosti v celoti oproščen. Sodišče prve stopnje takšnega pogodbenega določila zato ne bi smelo upoštevati, temveč bi na podlagi II. odstavka 143. člena ZOR zaradi varstva interesov šibkejše pogodbene stranke, ki na njegovo vsebino ni mogla vplivati, saj je bila pripravljena s strani leasingodajalca, moralo njegovo uporabo zavrniti in uporabiti citirana določila ZOR o posledicah razdrtja pogodbe.
ZNP člen 35, 35/1, 104, 35, 35/1, 104. ZDen člen 56, 56/1, 71, 72, 72/2, 56, 56/1, 71, 72, 72/2.
stroški postopka
Denacionalizacijski postopek je po svojih značilnostih in po svoji naravi najbližje razlastitvenemu postopku kot vrsti nepravdnega postopka, kar v zvezi s stroškovno odločitvijo terja smiselno uporabo 104. člena ZNP.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 154, 154/2, 173, 174.
objektivna odgovornost
Če stopnice niso bile mokre in spolzke ob njihovi normalni rabi, temveč so takšne postale šele zaradi ravnanja oškodovanke, jih ni mogoče šteti za nevarno stvar.
Stvar je namreč lahko nevarna takrat, kadar njena normalna uporaba v skladu z njenim namenom pomeni povečano nevarnost za okolico.
gospodarski spor - vabilo na narok za glavno obravnavo poslano po telefaksu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je prošnjo za preklic naroka poslala sodišču po telefaksu. Prav na to številko telefaksa je nato sodišče prve stopnje toženi stranki uspešno poslalo obvestilo, kdaj in kje se bo naslednji narok opravil. S tem, ko je toženo stranko obvestilo po telefaksu, ni postopalo nezakonito (2. odstavek 487. člena ZPP). Že ob priliki prvega vabljenja na glavno obravnavo je namreč strankam poslalo vabilo z opozorilom na zakonite posledice izostanka (3. odst. 113. člena ZPP). Na ta način je bila tožena stranka pravilno seznanjena z vsebino sodnih pisanj, zato ji s postopanjem sodišča ni bila odvzeta možnost obravnavanja in bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila zagrešena (8. točka 2. odst. 339. člena ZPP).
ZOR člen 32, 32/1, 36, 36/1, 39, 39/1, 32, 32/1, 36, 36/1, 39, 39/1. SZ člen 117.
prodaja stanovanja
Obvestilo tožniku, v katerem je bil obveščen o pravici od odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji SZ, lastnik pa si ni pridržal pravice, da šele po vloženi zahtevi za odkup preveri, ali tožnik sploh izpolnjuje pogoje za takšen odkup, je treba šteti kot zavezujočo ponudbo lastnika za sklenitev prodajne pogodbe.
ZPP člen 396, 396/1, 396/1-2, 396, 396/1, 396/1-2.
napačen pravni pouk - obnova postopka - odvzem možnosti obravnavanja - subjektivni rok
Sodišče prve stopnje storilo napako, ko je v sklepu z dne 12.11.1999 zapisalo, da zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse za tožbo ni pritožbe. Če bi se tožeča stranka zoper sklep kljub temu pritožila, bi bila takšna pritožba ne glede na napačen pravni pouk dopustna. Vendar pa tožeča stranka tega ni storila. Predložitve potrdila o plačilu sodne takse tudi po vsebini ni mogoče šteti za pritožbo zoper sklep. V tem svojem dopisu namreč tožeča stranka obvešča sodišče, da je v roku, ki ji ga je dalo, plačala sodno takso za tožbo, in prosi za nadaljevanje postopka. V njem ne nasprotuje izdanemu sklepu oziroma ne izraža nestrinjanja z njim. Zato sodišče prve stopnje tega obvestila ni štelo za pritožbo, postopka pa glede na izdani sklep samo tudi ni moglo nadaljevati. Napačen pravni pouk res ne more biti v škodo stranki. Vendar pa tožeča stranka tudi sama ni ravnala pravilno. Če bi se ravnala v skladu s pravnim poukom in torej štela, da je sklep pravnomočen že z dnem izdaje, bi morala že tedaj vložiti predlog za obnovo postopka. Tudi tega ni storila. Tožečo stranko v postopku zastopa kvalificirana pooblaščenka, zato ni mogoče slediti njeni trditvi v predlogu za obnovo postopka, da je za stališče sodišča prve stopnje, da je sklep o ustavitvi postopka pravnomočen, zvedela šele s prejemom dopisa sodišča z dne 17.3.2004. Če bi namreč sledila pravnemu pouku, bi štela, da je sklep o končanju postopka postal pravnomočen celo prej, kot pa je dejansko postal (z iztekom pritožbenega roka). Tako se izkaže, da je pravilno stališče pritožbe tožene stranke, da je tožeča stranka zamudila subjektivni rok za obnovo postopka, kot ga določa 2. točka 1. odstavka 396. člena ZPP.