• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sklep Cp 137/2004
    24.3.2005
    DENACIONALIZACIJA
    VSC01088
    ZNP člen 35, 35/1, 104, 35, 35/1, 104. ZDen člen 56, 56/1, 71, 72, 72/2, 56, 56/1, 71, 72, 72/2.
    stroški postopka
    Denacionalizacijski postopek je po svojih značilnostih in po svoji naravi najbližje razlastitvenemu postopku kot vrsti nepravdnega postopka, kar v zvezi s stroškovno odločitvijo terja smiselno uporabo 104. člena ZNP.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cpg 339/2004
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01107
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3.
    prerekanje terjatev v stečajnem postopku - napotitev na pravdo
    Upnik ni prijavil svoje terjatve v stečajnem postopku, sklicujoč se na pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak se je v svoji prijavi terjatve skliceval na listine, ki niso izvršilni naslov, tako da uporaba 3. odst. 144. čl. ZPPSL ni prihajala v poštev, ampak je prihajal v poštev 1. odst. 144. čl. ZPPSL, torej napotitev upnika na pravdo za ugotovitev obstoja prijavljene terjatve, kar je bilo tudi storjeno z izpodbijanim sklepom.

     
  • 23.
    VDS sodba Kdp 15/2004
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03055
    ZDSS člen 46, 46.
    delovni spor - kolektivna pogodba
    Skladno z 2. točko 38. člena KPND delavcu pripada nadomestilo za čas

    pripravljenosti na domu nadomestilo najmanj v višini 10% od osnove.

    Ker v času dosegljivosti, za katerga predlagateji zahtevajo

    ugotovitev pravice do tega dodatka, obveznosti delavca niso enake kot

    v času pripravljenosti, za katerega KPGD dodatek predvideva,

    nasprotni udeleženec ni kršil določila 2.točke 38. člena KPGD.

    Kljub temu, da je v tem sporu podan skupinski interes predlagateljev

    po 46. členu ZDSS, pa predlagatelji v kolektivnem sporu nepravilno

    zahtevajo tudi izplačilo nadomestila za pripravljenost na domu, saj

    tak zahtevek lahko postavijo le v individualnem delovnem sporu.

     
  • 24.
    VSC sodba Cp 1339/2003
    24.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01049
    ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 154, 154/2, 173, 174.
    objektivna odgovornost
    Če stopnice niso bile mokre in spolzke ob njihovi normalni rabi, temveč so takšne postale šele zaradi ravnanja oškodovanke, jih ni mogoče šteti za nevarno stvar.

    Stvar je namreč lahko nevarna takrat, kadar njena normalna uporaba v skladu z njenim namenom pomeni povečano nevarnost za okolico.

     
  • 25.
    VSL sodba I Cpg 689/2003
    24.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL0007649
    ZPP člen 113, 113/3, 339, 339/2, 339/2-8, 487, 487/2, 113, 113/3, 339, 339/2, 339/2-8, 487, 487/2.
    gospodarski spor - vabilo na narok za glavno obravnavo poslano po telefaksu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožena stranka je prošnjo za preklic naroka poslala sodišču po telefaksu. Prav na to številko telefaksa je nato sodišče prve stopnje toženi stranki uspešno poslalo obvestilo, kdaj in kje se bo naslednji narok opravil. S tem, ko je toženo stranko obvestilo po telefaksu, ni postopalo nezakonito (2. odstavek 487. člena ZPP). Že ob priliki prvega vabljenja na glavno obravnavo je namreč strankam poslalo vabilo z opozorilom na zakonite posledice izostanka (3. odst. 113. člena ZPP). Na ta način je bila tožena stranka pravilno seznanjena z vsebino sodnih pisanj, zato ji s postopanjem sodišča ni bila odvzeta možnost obravnavanja in bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila zagrešena (8. točka 2. odst. 339. člena ZPP).

     
  • 26.
    VSL sklep I Cpg 1085/2003
    24.3.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05722
    ZIZ člen 24, 24. ZPP člen 187, 190, 190/1, 190/2, 187, 190, 190/1, 190/2. OZ člen 419, 419/2, 422, 419, 419/2, 422.
    subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo - irelevančna teorija
    Na podlagi 2. odst. 190. člena ZPP pa more tisti prevzemnik terjatve,

    o kateri teče pravda, stopiti v pravdo namesto tožeče stranke samo

    tedaj, če v to privolita obe stranki. To pa pomeni, da je napačno

    razlogovanje pritožnika, ki se sklicuje na določbo 187. člena ZPP, ki

    res govori zgolj o privolitvi tožene stranke v primeru če pride do

    spremembe na strani tožene stranke in ne na strani tožeče stranke.

    Napačno pa je sodišče prve stopnje uporabilo določbo 1. odst. 190.

    člena ZPP, ko je tožeči stranki zaradi spremembe v materialnopravnem

    razmerju med pravdnima strankama odreklo tudi procesno legitimacijo

    za nadaljnje vodenje pravde.

     
  • 27.
    VDS sklep in sodba Pdp 1562/2003
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03075
    ZDR člen 105, 105.
    razporeditev - ničnost - sodno varstvo
    Zahtevek za razveljavitev sklepa o razporeditvi tožnice k drugemu

    delodajalcu je bil vložen šele po enem letu od njegove izdaje in

    realizacije. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo, saj je bila

    vložena šele po preteku razumnega roka, čeprav je za dejstvo, da je

    bil novi delodajalec že v času razporeditve v postopku izbrisa,

    delavka izvedela šele po enem letu. V takem primeru delavec lahko

    zahteva obnovo postopka pri delodajalcu.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cpg 208/2005
    24.3.2005
    zavarovanje terjatev
    VSL05243
    ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2.
    subjektivna nevarnost
    Tožeči stranki sta v utemeljitvi tega pogoja za izdajo začasne

    odredbe zgolj zatrjevali, da se utemeljeno bojita, da bodo tožene

    stranke poskušale odtujiti vse svoje vrednejše premoženje, bodisi

    tretjim osebam, bodisi v primeru fizičnih oseb svojim družinskim

    članom. Vendar pa tožeči stranki konkretnih ravnanj prvo in

    drugotožene stranke, zoper kateri je predlagana začasna odredba, v

    smislu odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s

    premoženjem, v predlogu za izdajo začasne odredbe, nista navajali.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 481/2004
    24.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22636
    KZ člen 26, 256, 256/3, 26, 256, 256/3.
    ponarejanje listine
    Neprepričljivo in v nasprotju s podatki kazenskega spisa je stališče

    sodišča prve stopnje, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da je

    obdolženec storil napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja

    ponarejanja listin po III. odstavku 256. člena KZ v zvezi s 26.

    členom KZ. Z dvema izvedencema grafološke stroke je bilo zanesljivo

    dokazano, da zapustnik sporne oproke ni podpisal, da sestavljalca

    lažne oporoke (ki sta bila oproščena) ne govorita resnice in da so

    številne priče povsem izključile možnost, da bi lahko zapustnik

    celotno premoženje prepustil bratu - obdolžencu, s katerim je bil

    sprt in več let z njim sploh ni govoril. Sodišče druge stopnje je

    zato ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijano sodbo

    razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje

    drugemu sodniku.

     
  • 30.
    VSL sklep III Cpg 16/2005
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05308
    ZPPSL člen 34, 35, 34, 35.
    ustavitev postopka prisilne poravnave
    S čimer je podano neskladje med razlogi prvostopnega sodišča in

    zatrjevano pravno podlago. Res je, da se je tudi pritožbeno sodišče v

    obrazložitvi sklepa III Cpg 99/2004 kot podlago za ustavitev postopka

    prisilne poravnave v posledici materialno pravnega preizkusa načrta

    finančne reorganizacije, zaradi očitne pisne pomote nepravilno

    sklicevalo na določbo 2. odst. 46. člena ZPPSL, namesto na 1. odst.

    34. člena ZPPSL. Vendar zgolj nepravilna navedba pravne podlage v

    obrazložitvi sklepa prvostopnega sodišča ne predstavlja

    pomanjkljivosti, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo možno

    preizkusiti v smislu 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor ne

    bi bili podani drugi pritožbeni razlogi, bi namreč pritožbeno sodišče

    odločitev prvostopnega sodišča lahko preizkusilo glede na ugotovljeno

    dejansko stanje prvostopnega sodišča.

     
  • 31.
    VDS sklep Pdp 399/2005
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03191
    ZPP člen 274, 274. ZDR člen 204, 204/1, 204, 204/1.
    zavrženje tožbe - odpoved
    V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo delavcu

    na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi ob ponovni kršitvi delovne obveznosti. Zato je sodišče

    tožbo, s katero je delavec zahteval razveljavitev tega opozorila,

    pravilno zavrglo. Opozorilo je le predpostavka za eventualno

    kasnejšo odpoved in bi šele v sporu zaradi nezakonitosti odpovedi

    tožnik lahko uveljavljal neutemeljenost takega opozorila.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 604/2003
    24.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03071
    ZPIZ/92 člen 133.
    plača - razporeditev
    Pravica do razlike v plači na drugem ustreznem delu je pravica iz

    pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za pravico

    zavarovanca iz zavarovalnega razmerja in ne za pravico delavca iz

    delovnega razmerja glede na delodajalca. Nepravilno odmero

    nadomestila za delo na drugem ustreznem delu mora delavec

    uveljavljati v upravnem postopku pred ZPIZ. Zato je sodišče njegov

    zahtevek zoper delodajalca pravilno zavrnilo. Ker tožnik spora glede

    višine nadomestila zaradi razporeditve na drugo ustrezno delo pred

    ZPIZ ni sprožil, tudi ne more zahtevati odškodnine od delodajalca,

    ker naj bi ta zavodu sporočal napačno višino plače, na podlagi katere

    je bilo nadomestilo odmerjeno.

     
  • 33.
    VSL sklep I Cpg 929/2003
    24.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05712
    ZOR člen 478, 478.
    prodajna pogodba - škoda - skrita napaka
    S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka

    pravočasno obvestila tožečo stranko o skriti napaki, da je tožeča

    stranka priznala, da je bila o reklamaciji obveščena, da je bila

    tožeča stranka dolžna dobaviti kurilno olje z lastnostmi, ki so

    potrebni za njeno normalno rabo, da so to lastnosti slovenskega

    standarda SIS 1101, da je prišlo do zgoščevanja olja (skrita stvarna

    napaka) v cisternah pri strankah tožene stranke v spornem času, ter

    da je tožeča stranka pomagala reševati reklamacije kupcev tožeče

    stranke, bi se lahko razbremenila odgovornosti za skrito napako le,

    če bi zatrjevala in dokazala, da vzrok za napako ne izvira iz njegove

    (prodajalčeve, tožnikove sfere).

     
  • 34.
    VSK sklep II Cpg 203/2004
    24.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01037
    ZIZ člen 53, 53/1, 53, 53/1.
    ugovor zoper sklep o izvršbi
    V primerih, ko je vložen ugovor dolžnika, v katerem ta

    izpodbija tudi odločitev o stroških, sodišče, ki odloča o

    ugovoru, hkrati presoja tudi v sklepu o izvršbi odmerjene

    stroške.

     
  • 35.
    VSL sklep I Kp 1295/2004
    24.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22635
    ZKP člen 442, 442/1, 442, 442/1.
    sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek
    Sodišče ne bi smelo zaključiti glavne obravnave brez zaslišanja obeh

    obdolžencev. Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta bili vabili za

    oba obdolženca izkazani. Oba sta bila v okviru preiskovalnih dejanj

    tudi že zaslišana, vendar pa nista prisostvovala zaslišanju prič v

    postopku, ko je sodišče opravljalo preiskovalna dejanja in o narokih

    sploh nista bila obveščena, pa tudi kasneje jima izpovedi niso bile

    predočene, zato se do njih nista mogla opredeliti, s tem pa so bile

    kršene njune pravice do obrambe.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 383/2004
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05293
    ZTLR člen 64, 64, 64. ZZK člen 41/1, 41/1. SPZ člen 141/1, 141/1.
    stečaj
    hipoteka

    Po določilu 1. odst. 131. čl. ZPPSL med ločitvene pravice spada tudi

    zastavna pravica. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) pa se

    po določilu 1. odst. takrat veljavnega 64. čl. ZTLR pridobi na

    podlagi pravnega posla (na primer sklenjene zastavne pogodbe) z

    vpisom v javno knjigo. Tudi po določilu 1. odst. 141. čl. sedaj

    veljavnega SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla

    zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj za vpis pa je, kot izhaja iz

    1. odst. 41. čl. ZZK (Ur. l. RS, št. 58/2003) intabulacijska klavzula

    z overjenim podpisom osebe, katere pravica se prenaša. Iz tega sledi,

    da zgolj sklenitev zastavne pogodbe in na njeni podlagi vložen

    predlog za vknjižbo ne zadošča za pridobitev zastavne pravice.

     
  • 37.
    VSC sodba Cp 1174/2003
    24.3.2005
    stanovanjsko pravo
    VSC01058
    ZOR člen 32, 32/1, 36, 36/1, 39, 39/1, 32, 32/1, 36, 36/1, 39, 39/1. SZ člen 117.
    prodaja stanovanja
    Obvestilo tožniku, v katerem je bil obveščen o pravici od odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji SZ, lastnik pa si ni pridržal pravice, da šele po vloženi zahtevi za odkup preveri, ali tožnik sploh izpolnjuje pogoje za takšen odkup, je treba šteti kot zavezujočo ponudbo lastnika za sklenitev prodajne pogodbe.

     
  • 38.
    VSL sklep III Cpg 19/05
    24.3.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05244
    ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 190, 191, 191/2, 190, 191, 191/2.
    predlog za začetek postopka prisilne poravnave - vstop novega predlagatelja
    Pritožnika R d.o.o., M. in G. d.o.o., Maribor kot nova lastnika

    stečajnega dolžnika sta vstopila v postopek namesto prvotnih

    predlagateljev, prejšnjih lastnikov stečajnega dolžnika, družbe D

    d.o.o. Ljubljana in P.P. iz Ljubljane, skladno z določilom 2. odst.

    190. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, ki sta v vstop privolila.

    Prvostopno sodišče bi moralo navedbe predlagateljev v predlogu z dne

    21.1.2005 upoštevati kot dopolnitev prvotnega predloga z dne

    29.11.2004 z novimi dejstvi. Predlog upniškega odbora za začetek

    postopka prisilne poravnave v stečaju pa bi moralo obravnavati kot

    pristop novega predlagatelja k že podanemu predlogu, saj je

    pravovarstveni zahtevek vseh treh predlagateljev, katerega cilj je

    začeti postopek prisilne poravnave v stečaju, enak.

    V danem primeru ni podana litispendenca.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 1610/2004
    23.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50284
    ZPP člen 396, 396/1, 396/1-2, 396, 396/1, 396/1-2.
    napačen pravni pouk - obnova postopka - odvzem možnosti obravnavanja - subjektivni rok
    Sodišče prve stopnje storilo napako, ko je v sklepu z dne 12.11.1999 zapisalo, da zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse za tožbo ni pritožbe. Če bi se tožeča stranka zoper sklep kljub temu pritožila, bi bila takšna pritožba ne glede na napačen pravni pouk dopustna. Vendar pa tožeča stranka tega ni storila. Predložitve potrdila o plačilu sodne takse tudi po vsebini ni mogoče šteti za pritožbo zoper sklep. V tem svojem dopisu namreč tožeča stranka obvešča sodišče, da je v roku, ki ji ga je dalo, plačala sodno takso za tožbo, in prosi za nadaljevanje postopka. V njem ne nasprotuje izdanemu sklepu oziroma ne izraža nestrinjanja z njim. Zato sodišče prve stopnje tega obvestila ni štelo za pritožbo, postopka pa glede na izdani sklep samo tudi ni moglo nadaljevati. Napačen pravni pouk res ne more biti v škodo stranki. Vendar pa tožeča stranka tudi sama ni ravnala pravilno. Če bi se ravnala v skladu s pravnim poukom in torej štela, da je sklep pravnomočen že z dnem izdaje, bi morala že tedaj vložiti predlog za obnovo postopka. Tudi tega ni storila. Tožečo stranko v postopku zastopa kvalificirana pooblaščenka, zato ni mogoče slediti njeni trditvi v predlogu za obnovo postopka, da je za stališče sodišča prve stopnje, da je sklep o ustavitvi postopka pravnomočen, zvedela šele s prejemom dopisa sodišča z dne 17.3.2004. Če bi namreč sledila pravnemu pouku, bi štela, da je sklep o končanju postopka postal pravnomočen celo prej, kot pa je dejansko postal (z iztekom pritožbenega roka). Tako se izkaže, da je pravilno stališče pritožbe tožene stranke, da je tožeča stranka zamudila subjektivni rok za obnovo postopka, kot ga določa 2. točka 1. odstavka 396. člena ZPP.

     
  • 40.
    VSC sklep Cp 1639/2004
    23.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01062
    ZIZ člen 17, 20, 55, 17, 20, 55.
    izvršilni naslov - neutemeljen ugovor
    Sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot to izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>