• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba I Cp 751/2004
    9.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50521
    ZOR člen 200, 201, 201/1, 200, 201, 201/1.
    višina odškodnine - duševne bolečine ob smrti bližnjega
    V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pri določanju pravične

    denarne odškodnine po 201. členu ZOR premalo upoštevalo, da je bila

    oškodovanka stara 82 let in da s tožnikom ni več živela v skupnem

    gospodinjstvu. Pravična denarna odškodnina po oceni pritožbenega

    sodišča tako znaša 1.300.000,00 SIT (po upoštevanju njene sokrivde pa

    780.000,00 SIT).

     
  • 102.
    VSL sodba II Cp 1355/2004
    9.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50148
    ZOR člen 270, 270/1, 274, 275, 270, 270/1, 274, 275.
    pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
    Pogodbena kazen olajšuje položaj pogodbi zvesti stranki, saj ji ni

    treba dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti nasprotne

    stranke, vendar zahtevkov za plačilo odškodnine in za plačilo

    pogodbene kazni v obsegu, v katerem se prekrivata, ni mogoče

    kumulirati, lahko pa višina pogodbene kazni presega višino

    ugotovljene škode.

    Zaradi olajšanja dokaznega bremena pogodbi zvesti stranki ni treba

    dokazati višine škode, je pa to lahko pomembno merilo za ugotavljanje

    (ne)sorazmernosti višine pogodbene kazni.

    Narava poslovanja z vrednostnimi papirji je zaradi stalnega nihanja

    cen v določeni meri tvegana, vendar ne toliko, da bi višina pogodbene

    kazni presegala 100% dejanske škode, ki jo je utrpela pogodbi zvesta

    stranka.

     
  • 103.
    VSL sklep III Cp 2009/2005
    9.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50767
    ZIZ člen 88, 88.
    rubež - ustavitev izvršbe
    Če izvršitelj niti ne poskusi opraviti rubeža, ker dolžnika ni doma,

    ne gre za primer iz 88. člena ZIZ. Zato tudi če upnik v roku enega

    leta ne predlaga novega rubeža, sodišče ne ustavi izvršbe.

     
  • 104.
    VSL sklep II Cpg 871/2004
    9.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07033
    ZPP člen 133, 133/1, 141, 141/4, 142, 142/1, 133, 133/1, 141, 141/4, 142, 142/1.
    vročanje samostojnemu podjetniku - osebna vročitev - fikcija vročitve
    Podjetniku, ki ni subjekt vpisa v sodni register, ni mogoče pustiti obvestila o pošiljki na naslovu njegovega sedeža oziroma obratovalnice ali kjerkoli drugje, razen na naslovu prebivališča.

     
  • 105.
    VSL sklep III Cp 1995/04
    9.3.2005
    statusno pravo
    VSL49736
    ZGD člen 101, 101/3, 134, 134/1, 580, 580/6, 101, 101/3, 134, 134/1, 580, 580/6. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
    neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku - izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov
    Kadar družbeniki izbrisane družbe po 1. odstavku 37. člena ZFPPod

    odgovarjajo po 6. odstavku 580. člena ZGD, lahko upniki uveljavljajo

    svoje terjatve v 5 letih po prenehanju družbe ali po izločitvi

    družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku. V

    tem primeru ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 394. člena

    ZGD.

     
  • 106.
    VSL sklep II Cp 699/2004
    9.3.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50016
    ZOR člen 154, 154. ZPP člen 214, 315, 339, 339/1-14, 354, 354/1, 214, 315, 339, 339/1-14, 354, 354/1.
    dokazovanje - nesporna dejstva - vmesna sodba - vzročna zveza
    Nesporna so tista dejstva, ki jih obe stranki priznavata - teh tudi

    ni treba dokazovati (1. odstavek 214. člena ZPP). Zaključki sodišča

    prve stopnje, "da je tožena stranka nesporno samovoljno izvedla

    prisilno deložacijo", da je škoda "nesporno nastala" in druge navedbe

    o "nesporno" ugotovljenih dejstvih, glede katerih je bil dejansko med

    strankama spor in so si bile navedbe strank o njih diametralno

    nasprotne, so torej napačni. Kljub temu pa temu napačnemu

    izrazoslovju ni mogoče pripisati "protispisnosti". Sodba prve stopnje

    namreč izraz "nesporno dejstvo" dosledno uporablja v drugem pomenu,

    namreč "s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejstvo". Čeprav

    izraza nista identična, sodba zaradi takšnega napačnega izražanja ni

    nerazumljiva, pa tudi razlogi niso sami s sabo ali z izrekom v

    nasprotju, saj je izraz dosledno uporabljen v prikazanem pomenu in

    glede na to, da sodba o takih "nespornih" dejstvih vsebuje razloge in

    dokazno oceno glede njihovega (ne)obstoja, je v zvezi s tem pritožben

    očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljen.

    Z vmesno sodbo sodišče odloči o podlagi tožbenega zahtevka in v

    postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe obravnava le še višino

    tožbenega zahtevka (315. člen ZPP). Če sodišče izda vmesno sodbo v

    odškodninskem sporu, mora ob obravnavanju podlage zahtevka ugotoviti

    vse elemente civilnega delikta, pri čemer mora obstoj škode ugotoviti

    z veliko stopnjo verjetnosti, z obsegom škode pa se sicer ne ukvarja;

    to je predmet obravnavanja v nadaljnjem postopku po pravnomočnosti

    vmesne sodbe. Ostali elementi civilnega delikta pa sodijo v podlago

    zahtevka. Učinek vmesne sodbe se sicer izčrpa v pravdi, v kateri je

    bila izdana in preko meja konkretnega postopka učinkov pravnomočnosti

    vmesne sodbe ni mogoče raztezati. Kljub takemu učinku (le v tekoči

    pravdi) pa pravnomočna vmesna sodba pomeni prekluzijo ugovorov v

    zvezi s podlago zahtevka, torej ima prekluziven učinek glede podlage

    v mejah, ki ga določa konkreten v pravdi uveljavljen tožbeni zahtevek

    (1. odstavek 2. člena ZPP).

    Vzročna zveza pomeni, da je določen škodni dogodek (nedopustno škodno

    ravnanje) pripeljal do določene škode. Kadar je škoda posledica

    delovanja več vzrokov, ki delujejo istočasno ali si sledijo v

    določenem časovnem zaporedju, je treba ugotoviti morebiten vpliv

    medsebojnega učinkovanja teh vzrokov oziroma do kod sega vzročna

    zveza med škodnim dejanjem (ravnanjem) in škodo. Tožena stranka je

    trdila, da je tožnika po opravljeni deložaciji nemudoma na prevzem

    osnovnih sredstev, inventarja, zalog in ostalih stvari. Tožnika se na

    prevzem stvari nista odzvala oziroma sta ga neupravičeno odklanjala

    skoraj dve leti, zaradi česar sta sama odgovorna za nastalo škodo.

    Sodba prve stopnje se do navedenih trditev ni opredelila, kar ji

    pritožba utemeljeno očita. Razlogi sodbe prve stopnje so

    pomanjkljivi, ker ne obravnavajo trditev tožene stranke o tem, da so

    k nastanku škode (v končnem obsegu - npr. k uničenju zalog hrane in

    pijače) prispevali tudi drugi, kasnejši dejavniki, konkretno sama

    oškodovanca z neutemeljeno zavrnitvijo prevzema stvari. Ker pa se

    tožbeni zahtevek tiče povrnitve škode, ki je nastala na osnovnih

    sredstvih in zaradi uničenih zalog, bi v primeru potrditve

    izpodbijane sodbe o podlagi imela vmesna sodba prekluzivni učinek v

    mejah celotnega uveljavljenega zahtevka. Zato bi bilo treba že v tej

    fazi postopka, torej v fazi odločanja o podlagi odškodninskega

    zahtevka, z vidika vzročne zveze obravnavati tudi nadaljnje ravnanje

    samih oškodovancev. Ker pa sodba prve stopnje nima razlogov o tem

    nadaljnjem ravnanju tožnikov, ki je lahko kot samostojen dejavnik

    poseglo v vzročno zvezo med škodnim dogodkom (prisilno deložacijo) in

    škodo in bistveno vplivalo na to, da je škoda večja, je moralo

    pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti

    sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1. odstavek 354. člena ZPP

    v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).

     
  • 107.
    VSC sodba Kp 63/2005
    8.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01055
    KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 358, 358/3, 358, 358/3.
    ogrožanje varnosti
    Ni vsaka besedna grožnja tudi resna. Ta mora biti takšna, da jo je storilec tudi objektivno zmožen uresničiti. Ker je ugotovljeno, da obdolženec, ki je oškodovancu grozil z ustrelitvijo, sploh nima strelnega orožja, ko tudi ni naredil ničesar, kar bi kazalo na namen uresničitve ogrožanja, ne gre za resno grožnjo.

     
  • 108.
    VSC sklep Kp 50/2005
    8.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01054
    KZ člen 65, 65/1, 65, 65/1.
    varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
    Če je neprištevni storilec storil v neprištevnem stanju sorazmerno blaga kazniva dejanja, in izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja možnost ponavljanja takšnih kaznivih dejanj in agresivno obnašanje v konkretnih situacijah, s tem ni ugotovljena možnost ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Zato ni pogojev za izrek tega varnostnega ukrepa.

     
  • 109.
    VSK sodba I Cp 1273/2003
    8.3.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01229
    ZZZDR člen 12, 12.
    zunajzakonska skupnost - dedovanje
    Upoštevaje vse specifične okoliščine tega primera je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen sklep, da ta vmesna kratkotrajna zveza ni pomenila pretrganja zveze tožnice s pokojnim in mu pri časovnem trajanju zveze s tožnico ni dalo posebne teže. Okoliščine, v katerih določena zveza obstaja, so lahko zelo različne. Sodišče jih ugotavlja za vsak konkreten primer posebej. Odnosi, ki so veljali v tej zvezi, so pač posledica osebnih lastnosti obeh partnerjev.Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti po določbi 12.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izpolnjeni trije pogoji. Med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost, ta skupnost mora trajati dalj časa, podane ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska skupnost med partnerjema neveljavna. Vsi ti pogoji so v konkretnem primeru bili izpolnjeni.

     
  • 110.
    VSM sklep I Cp 216/2003
    8.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSM20195
    ZOR člen 210, 210/4, 216, 210, 210/4, 216. ZPP člen 154, 165, 165/3, 286, 355, 154, 165, 165/3, 286, 355. OZ člen 1060, 1060.
    kondikcija
    Varstvo prejemnika pa ni neomejeno in je odvisno od

    ocene, ali je bil prejemnik pošten v času od prejema do

    vračila odškodnine oziroma ali je glede na okoliščine

    primera lahko vedel, da je prejel plačilo, ki mu ga

    plačnik ne dolguje. V kolikor bi se ugotovilo, da

    oškodovanec oziroma prejemnik plačila ni bil pošten, bi

    moral vrniti prejete zneske po načelih odškodninskega

    prava.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cpg 93/2004
    8.3.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05587
    ZOR člen 174, 174. ZPP člen 353, 353. OZ člen 150, 897, 150, 897.
    zavarovanje
    Tožeča stranka si je namreč splošno odškodninsko odgovornost napram

    tretjim osebam zavarovala, vendar je v polici sfera njene

    odgovornosti omejena na njeno dejavnost in lastnosti. Navedeno

    opredeljuje njena lastna ravnanja v zvezi z napravami in delovanjem,

    ne pa dogodkov ali ravnanj drugih oseb, ki bi spadali v sfero, ki bi

    jo bila dolžna obvladovati, kot morebitni imetnik nevarne stvari ali

    nevarnega obratovanja (prim. 174. člen ZOR, sedaj 150. člen OZ). Na

    trditveno podlago je sodišče vezano in brez zatrjevanja

    pravnorelevantnih dejstev dejanskega stanja v drugi smeri ne sme

    ugotavljati. Ker tako tožeča stranka ni zatrjevala, je prvostopno

    sodišče povsem pravilno ugotovilo, da pri udaru strele ni šlo za

    lastno zakrivljeno ravnanje tožeče stranke, tožeča stranka pa ni

    zatrjevala in dokazovala, da je za škodne posledice pri tretji osebi

    odgovorna tudi v posledici udara strele kot imetnik nevarne stvari

    oziroma obratovalec nevarne dejavnosti. Ker ni šlo za dogodek, ki bi

    bil v sporni zavarovalni pogodbi (polici) naveden, kot zavarovalni

    primer, je prvostopno sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo

    (prim. 897. člen ZOR).

     
  • 112.
    VSL sklep I Cpg 346/2003
    8.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05590
    ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3.
    pobotni ugovor
    Iz določbe 3. odst. 319. člena ZPP, ki se glasi: "Če je v sodbi

    odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom

    zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve

    pravnomočna," izhaja, da mora biti v pobot uveljavljana terjatev

    popolnoma jasno in nedvoumno opredeljena, saj je le na ta način

    mogoče preprečiti, da se o njej ne bi ponovno odločilo v kakšni drugi

    pravdi ali da se o njej ne bi začela nova pravda. To je pomembno

    takrat, ko se v pobot uveljavlja več terjatev, posebno če njihov

    seštevek presega tožbeni zahtevek, saj mora biti iz sodbe jasno

    razvidno, o kateri ali o katerih nasprotnih terjatvah je odločeno.

     
  • 113.
    VSK sklep I Cp 1237/2003
    8.3.2005
    sodne takse
    VSK01160
    ZST člen 9, 9/1, 9/2, 9, 9/1, 9/2.
    zastaranje
    1. Pritožbo je toženec vložil zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. V takem postopku pa plačilo sodne takse ni predvideno.

    2. Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oz. prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oz. izterjava takse, zastaranje pa nastopi v vsakem primeru, ko potečejo 4 leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse. Sodišče mora na zastaranje paziti tudi samo, ne le na ugovor stranke, ker gre v konkretnem primeru za obveznost, določeno z zakonom.

     
  • 114.
    VSL sklep I Kp 266/2005
    8.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22637
    ZKP člen 110, 110/1, 110, 110/1.
    premoženjskopravni zahtevek
    Le v primeru, da ni spora med obdolžencem in oškodovancem lahko

    sodišče z odredbo zaseženo stvar obdolženca vrne oškodovancu. V

    primeru spora med obdolžencem in oškodovancem o izročitvi zasežene

    stvari ali če sodišče oceni, da zahtevek oškodovanca za vrnitev

    stvari ni utemeljen, pa mora v tem primeru izdati poseben sklep zoper

    katerega je po splošnih določbah I. odstavka 399. člena ZKP dovoljena

    pritožba (pravica do pravnega varstva obdolženca oziroma udeleženca v

    kazenskem postopku). O pritožbi zoper sklep, ki ga izda sodeči sodnik

    ali senat na glavni obravnavi, odloča sodišče druge stopnje.

     
  • 115.
    VSK sklep I Cp 909/2003
    8.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01163
    ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 154, 154/3, 165, 165/1, 350, 365, 154, 154/3, 165, 165/1, 350, 365.
    motenje posesti - stroški
    1. Tožbo je mogoče vložiti tudi proti univerzalnemu pravnemu nasledniku osebe, ki je neupravičeno posegla v posest.

    2. Dejstvo, da je pravni prednik toženke poseg na strehi svoje hiše izvršil z dovoljenjem upravnega organa, v posestni pravdi ni pravno relevantno dejstvo.

     
  • 116.
    VSL sodba I Cpg 172/2004
    8.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05591
    ZOR člen 153, 153. ZPP člen 358, 358-2, 358, 358-2.
    obljuba dejanja tretjega
    Iz listine, na katero se je tožeča stranka v naraciji tožbenega

    zahtevka sklicevala, izhaja, da je zavarovalno pogodbo sklenila z

    drugo pravno osebo, ne s tožencem, očitno pa v njegovo breme. Vendar

    pa tožeča stranka v tem sporu ni zatrjevala, da je toženec navedeno

    obveznost tudi prevzel oziroma se v razmerju do nje zavezal, da bi na

    takšni podlagi lahko zahtevala neplačane obroke iz spornega

    zavarovalnega razmerja. Pogodba v breme tretjega namreč še vedno

    zavezuje samo pogodbenika in ne tretjega (primerjaj 153. člen ZOR).

     
  • 117.
    VSK sodba in sklep I Cp 303/2004
    6.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01077
    ZPP člen 181, 181/3, 181, 181/3.
    ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek
    Iz določb 181. čl. ZPP izhaja, da glede na zapadlost dajatvenega zahtevka ugotovitvena tožba ni dovoljena. Če so izpolnjene predpostavke iz 3. odst. 181. čl. ZPP, to je, če je odločitev odvisna od obstoja nekega pravnega razmerja, lahko tožeča stranka v tožbi postavi ugotovitveni zahtevek o obstoju tega pravnega razmerja in posebej dajatveni zahtevek, lahko pa postavi tudi samo dajatveni zahtevek, saj tudi ta zagotavlja ugotovitev obstoja celotnega materialnopravnega razmerja, ki je kot temelj zajet v tožbi in kasnejši dajatveni sodbi. Samo ugotovitveni zahtevek tožeče stranke pa v primeru, ko bi morala postaviti dajatveni zahtevek, ni na mestu, zato je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo zavrglo.

     
  • 118.
    VSK sklep I Cpg 116/2004
    3.3.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01110
    ZGD člen 21, 21/1, 21, 21/1.
    načelo izključnosti - firma
    Določilo, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firme drugih družb pomeni, da mora biti izključena kakršnakoli možnost zamenljivosti firme ene družbe s firmo druge družbe. Predmet presoje je, ali se firma družbe jasno razlikuje od firme drugih družb, ne le firma kot celota, ampak tudi njen posamezen del, in v konkretnem primeru je takšen del fantazijski dodatek, ta pa se ne razlikuje v zadostni meri od že vpisanega.

     
  • 119.
    VDS sodba Pdp 863/2003
    3.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03065
    ZDR člen 100.
    prenehanje delovnega razmerja
    Slabi poslovni rezultati bi lahko bili podlaga za razrešitev

    direktorja s funkcije vodilnega delavca, ne pa za prenehanje

    delovnega razmerja. Tudi individualne pogodbe o zaposlitvi za vodilne

    delavce so klasične pogodbe o zaposlitvi (zanje le ne veljajo

    določene norme KP) in so prav tako podvržene kogentnim predpisom

    delovnega prava. Zato se z individualno pogodbo o zaposlitvi ni

    mogoče dogovoriti za drugačen način prenehanja delovnega razmerja kot

    ga določa zakon.

     
  • 120.
    VSL sodba I Cpg 960/2003
    3.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05297
    ZPP člen 8, 8.
    dokazna ocena listine - listina
    Samo zato, ker je listina, ki jo sodnica uporabi v dokaznem postopku,

    enostranska listina (listina izdana s strani ene stranke), ni brez

    vsake dokazne vrednosti.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>