• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8
  • 141.
    VSL sodba I Cp 1453/2004
    2.3.2005
    stvarno pravo
    VSL50675
    ZTLR člen 41, 41/1, 42, 41, 41/1, 42. ZPP člen 13, 324, 324/4, 339, 340, 13, 324, 324/4, 339, 340.
    tožba - pravni naslov - negatorna tožba
    Tožeča stranka v tožbi kumulira dva zahtevka, zahtevek na prenehanje

    vznemirjanja lastnika ali domnevnega lastnika in zahtevek na

    izročitev stvar. Prvi temelji na določilu 42. člena ZTLR, drugi pa na

    določilu 41. člena ZTLR (če bi šlo za zahtevek lastnika, bi temeljil

    na 37. členu ZTLR), saj se vznemirjanje (domnevnega) lastnika ne kaže

    v odvzemu stvari (1. odstavek 42. člena ZTLR). Za odločitev o obeh

    zahtevkih pa je sodišče prve stopnje moralo kot predhodno rešiti

    vprašanje, ali je tožnik lastnik oziroma domnevni lastnik. Sodišče

    prve stopnje res ni zapisalo, da odloča o tem kot o predhodnem

    vprašanju (13. č1en ZPP), prav tako tudi ni zapisalo, da

    materialnopravno podlago za rešitev tega vprašanja predstavljata 1.

    in 2. odstavek 41. člena ZTLR. Vendar pa zgolj s tem, da ni navedlo

    pravnih predpisov, ki so bili podlaga njegovemu odločanju, ni storilo

    niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti to ne pomeni, da

    jih dejansko ni uporabilo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje

    tudi ugotovilo odločilna dejstva, ki jih narekuje zakonski stan 1. in

    2. odstavka 41. člena ZTLR, pa mu tudi ni mogoče očitati nepopolne

    ugotovitve dejanskega stanja. Določila 2. odstavka 41. člena ZTLR ni

    mogoče obravnavati samostojno, temveč le v povezavi s 1. odstavkom

    istega člena. Ta namreč opredeljuje, kdo je sploh domnevni lastnik:

    to je tisti, ki je pridobil individualno določeno stvar s pravnim

    naslovom in na zakonit način, ni pa vedel in tudi ni mogel vedeti, da

    ni postal lastnik stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno po

    pregledu prodajne pogodbe ugotovilo, da ima pravni naslov za

    pridobitev lastninske pravice tožnik, da pa kot lastnik še ni vpisan

    v zemljiško knjigo. Na drugi strani pa je ugotovilo, da ta prodajna

    pogodba ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske

    pravice tožencev. Zato do kolizije iz 2. odstavka 41. č1ena ZTLR niti

    ne more priti. Zgolj dejstvo plačila kupnine, ki ga pritožba večkrat

    poudari, pa ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske

    pravice. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je

    tožnik domnevni lastnik počitniškega stanovanja in ima zato pravico

    od tožencev zahtevati prenehanje vznemirjanja, kot domnevni lastnik

    pa tudi izročitev tega stanovanja na podlagi 1. odstavka 41. člena

    ZTLR. Ugotovitev, da toženci nimajo pravnega naslova za posest

    stanovanja, namreč na podlagi tega zakonskega določila opravičuje

    domnevnega lastnika do tožbe na izročitev stvari.

     
  • 142.
    VSL sodba I Kp 1328/2004
    2.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22617
    KZ člen 221, 221/2, 221, 221/2, 221, 221/2.
    kaznivo dejanje
    Pri kaznivem dejanju prikrivanja po drugem odstavku 221. člena KZ

    ravna storilec z nezavestno ali zavestno malomarnostjo. Krivdna

    oblika nezavestne malomarnosti je izražena že z besedilom samega

    drugega odstavka 221. člena KZ, s čimer je v zakoniku postavljena

    spodnja meja krivdne oblike za storitev tega kaznivega dejanja.

    Sodišče pa po izvedenem dokaznem postopku oceni, ali je bilo dejanje

    storjeno z zavestno ali nezavestno malomarnostjo.

     
  • 143.
    VSL sodba in sklep I Cp 1928/2004
    2.3.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50520
    SZ člen 150, 155, 150, 155.
    najemnina
    Lastnik stanovanja v 2. odstavku 150. člena Stanovanjskega zakona

    nima pravne podlage, da bi od zavezanca iz 2. odstavka 155. člena

    Stanovanjskega zakona neposredno terjal plačilo razlike med profitno

    in neprofitno najemnino.

     
  • 144.
    VSL sklep II Cp 2158/2004
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50152
    ZPP člen 52, 52/1, 52/3, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost - odškodninski spor - regresni zahtevek zavarovalnice - Pristojnost v odškodinskih sprorih
    Določba 1. odstavka 52. člena ZPP se po 3. odstavku istega člena tudi

    v regresnih pravdah uporablja neposerdno, namreč ureja krajevno

    pristojnost pri nepogodbenih odškodninskih razmerjih in jo je zato

    potrebno tudi v regresnih pravdah razlagati glede na nastalo temeljno

    - nepogodbeno odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo

    zavarovalnine ni škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52.

    člena ZPP, temveč gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora

    ob nastanku zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu.

    Škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le

    škoda, ki je nastala oškodovancema v prometni nezgodi.

     
  • 145.
    VSC sodba Cp 1193/2003
    2.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01350
    ZOR člen 178, 178. ZVCP člen 45, 45.
    odgovornost - motorno vozilo - krivdna odgovornost
    V okviru določbe 178. čl. ZOR je bilo sodišče dolžno ugotavljati krivdo enega ali drugega udeleženca, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je tožnica s svojo vožnjo prekršila cestnoprometne predpise. Vozilo zavarovanca tožene stranke je s tem, ko je stalo 1,5 metrov na pasu, po katerem je izza nepreglednega ovinka pripeljala tožnica, predstavljalo zanjo nepričakovano oviro.

     
  • 146.
    VSK sklep I Cp 423/2004
    1.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01235
    SZ člen 9, 9, 9. ZGO-1 člen 216, 217, 216, 217.
    funkcionalno zemljišče - etažna lastnina - pravica uporabe
    Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v tej zadevi izhajalo iz napačne materialnopravne predpostavke, da mora tožeča stranka dokazati obseg gradbene parcele skladno z določbo 216.čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) oziroma funkcionalega zemljišča za stavbo, ki stoji na parceli št. 724/2 k.o.K.

    Sodišče prve stopnje bi torej moralo v tem postopku uporabiti določilo 217.čl. citiranega zakona, ki izrecno določa, da se v primeru stavbe v etažni lastnini z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLDNDL) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

     
  • 147.
    VSK sklep I Cp 447/2004
    1.3.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01242
    ZD člen 224, 224.
    dedovanje - nedopusten pritožbeni razlog - obnova postopka
    V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju.

     
  • 148.
    VSL sodba I Kp 689/2004
    1.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22624
    KZ člen 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-3, 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-3.
    velika tatvina - kaznivo dejanje
    Ker so odločitve o obstoju "posebne predrznosti" pri kaznivem dejanju

    velike tatvine po 3. tč. I. odst. 212. čl. v zvezi s I. odst. 211.

    čl. KZ bistvene razlikovalne okoliščine s temeljno obliko tatvine po

    I. odst. 211. čl. KZ mora zato sodišče s posebno skrbnostjo

    ugotavljati razliko na podlagi kriterijev, ki so primeroma v visoki

    stopnji storilčeve tveganosti, da pri tatvini ne bo odkrit

    (subjektivni kriterij) in da za dosego svojega namena vloži večji

    napor, znanje, iznajdljivost, da odstrani med izvrševanjem prepreke,

    ki jih pred storitvijo ni predvidel (objektivni kriterij).

     
  • 149.
    VSK sodba I Cp 1269/2003
    1.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01243
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

     
  • 150.
    VSC sklep Kp 60/2005
    1.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01059
    ZKP člen 170, 170/1, 271, 271/2, 170, 170/1, 271, 271/2.
    zahteva za preiskavo
    Če vloži oškodovanec kot tožilec neposredno obtožnico tudi zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 2. in 1. odst. 134. čl. KZ, za katero je zagrožena kazen do 10 let zapora, se šteje obtožnica kot zahteva za preiskavo. Zato oškodovanec kot tožilec s pritožbo zoper tak sklep ne more uspeti.

     
  • 151.
    VSK sklep I Cp 934/2003
    1.3.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSK01186
    ZOR člen 125, 126, 125, 126.
    razveza pogodbe - rok izpolnitve - bistvena sestavina pogodbe
    Pravdni stranki sta sklenili pogodbo za nakup avtomobila in

    ta pogodba glede na predmet nakupa ni takšna, da bi bil prav

    čas dobave predmeta bistvena sestavina pogodbe. Sodišče prve

    stopnje je pravilno ugotovilo, da pridejo v poštev določila

    126.čl. ZOR. Če hoče upnik razdreti pogodbo, mora pustiti

    dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev in če dolžnik ne

    izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake

    posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.

     
  • 152.
    VDS sodba Kdp 5/2005
    1.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03172
    ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDSS-1 člen 19, 44, 44/2, 45, 52.
    kolektivni spor - zamudna sodba - mandat članov delavskega sveta - pasivna legitimacija
    V kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. čl. ZDSS-1 je nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe in ne delodajalec.

    Če nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnom sporu ni pasivno legitimiran, predlog (za razveljavitev postopka za odpoklic članov sveta delavcev) ni sklepčen in zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Podani pa so vsi pogoji za izdajo sodbe, s katero se zahtevek zavrne.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8