• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8
  • 141.
    VSM sklep I Cp 543/2004
    2.3.2005
    DEDNO PRAVO
    VSM20193
    ZD člen 6, 163, 6, 163. ZDen člen 70, 74, 74/1, 74/2, 75, 78, 78/2, 81, 83, 70, 74, 74/1, 74/2, 75, 78, 78/2, 81, 83. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-2, 366, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-2, 366. ZMZPP člen 13, 13/1, 32, 13, 13/1, 32.
    dedovanje - vzajemnost
    Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na

    premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi

    denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni

    učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo

    zakoniti dediči. Za presojo pravnega položaja

    denacionaliziranega premoženja z vidika prehoda

    tovrstnega premoženja na dediče, določen trenutek

    pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,tuja, to je

    hrvaška državljanka, gre v konkretnem primeru za zadevo

    z mednarodnim elementom. Določbo drugega odstavka 74.

    člena ZDen je razumeti tako, da se uporabijo določbe ZD,

    če ni dedovanje glede kakšnega vprašanja urejeno v ZDen.

    Torej je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je

    presojalo obstoj vzajemnosti po splošnih predpisih po

    ZD, pri čemer je načelo enakih pravic domačih in tujih

    državljanov uzakonjeno v določbah 6. člena ZD. Zadošča

    formalna vzajemnost, torej, da imajo ob enakem pogoju

    tudi slovenski državljani v državi, katere državljan je

    tujec, enake pravice kot njeni državljani.
  • 142.
    VSL sklep II Cp 312/2004
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50156
    ZPP člen 154, 154/1, 191, 195, 196, 154, 154/1, 191, 195, 196.
    stroški postopka - sosporništvo - uspeh v pravdi
    Tožniki v motenjski pravdi niso enotni sosporniki, zato se pravda

    lahko zaključi za vsakega drugače, o povračilu stroškov pa se odloča

    glede na končni uspeh posameznega sospornika v pravdi.

     
  • 143.
    VSK sklep I Cp 30/2004
    2.3.2005
    sodne takse
    VSK01101
    ZST člen 7, 7/4, 18, 18/3, 25, 25/1, 7, 7/4, 18, 18/3, 25, 25/1.
    odmera takse
    Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST. V 7. čl. je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta, izraženo v odstotkih. Vendar pa vrednost zahtevka in razpon vrednosti zakon vedno določa s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad 100 000 točk, ko je taksa sicer določena v višini 1 % tolarske protivrednosti, je maksimirana na 200 000 točk, kar pomeni, da je opredeljena v točkah. Tudi 3. odst. 18. čl. ZST določa, da je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi vloge.

     
  • 144.
    VSL sodba I Kp 1328/2004
    2.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22617
    KZ člen 221, 221/2, 221, 221/2, 221, 221/2.
    kaznivo dejanje
    Pri kaznivem dejanju prikrivanja po drugem odstavku 221. člena KZ

    ravna storilec z nezavestno ali zavestno malomarnostjo. Krivdna

    oblika nezavestne malomarnosti je izražena že z besedilom samega

    drugega odstavka 221. člena KZ, s čimer je v zakoniku postavljena

    spodnja meja krivdne oblike za storitev tega kaznivega dejanja.

    Sodišče pa po izvedenem dokaznem postopku oceni, ali je bilo dejanje

    storjeno z zavestno ali nezavestno malomarnostjo.

     
  • 145.
    VSL sklep III Cp 2478/2004
    2.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL49726
    ZIZ člen 242, 243, 244, 242, 243, 244. ZZK-1 člen 163, 166, 166/2, 163, 166, 166/2.
    vknjižba zastavne pravice
    Kadar ni pogojev za vknjižbo skupne hipoteke pri navedeni glavni

    nepremičnini, sodišče ne sme zavrniti take vknjižbe tudi za naslednjo

    navedeno nepremičnino, za katero ni krajevno pristojno isto

    zemljiškoknjižno sodišče, ampak le pošlje pravnomočno zavrnjen

    predlog za vknjižbo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, skupaj z

    upnikovim predlogom, krajevno pristojnemu sodišču.

     
  • 146.
    VSK sklep I Cp 447/2004
    1.3.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01242
    ZD člen 224, 224.
    dedovanje - nedopusten pritožbeni razlog - obnova postopka
    V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju.

     
  • 147.
    VSL sodba I Kp 689/2004
    1.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22624
    KZ člen 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-3, 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-3.
    velika tatvina - kaznivo dejanje
    Ker so odločitve o obstoju "posebne predrznosti" pri kaznivem dejanju

    velike tatvine po 3. tč. I. odst. 212. čl. v zvezi s I. odst. 211.

    čl. KZ bistvene razlikovalne okoliščine s temeljno obliko tatvine po

    I. odst. 211. čl. KZ mora zato sodišče s posebno skrbnostjo

    ugotavljati razliko na podlagi kriterijev, ki so primeroma v visoki

    stopnji storilčeve tveganosti, da pri tatvini ne bo odkrit

    (subjektivni kriterij) in da za dosego svojega namena vloži večji

    napor, znanje, iznajdljivost, da odstrani med izvrševanjem prepreke,

    ki jih pred storitvijo ni predvidel (objektivni kriterij).

     
  • 148.
    VSK sodba I Cp 1269/2003
    1.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01243
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

     
  • 149.
    VSC sklep Kp 60/2005
    1.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01059
    ZKP člen 170, 170/1, 271, 271/2, 170, 170/1, 271, 271/2.
    zahteva za preiskavo
    Če vloži oškodovanec kot tožilec neposredno obtožnico tudi zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 2. in 1. odst. 134. čl. KZ, za katero je zagrožena kazen do 10 let zapora, se šteje obtožnica kot zahteva za preiskavo. Zato oškodovanec kot tožilec s pritožbo zoper tak sklep ne more uspeti.

     
  • 150.
    VSK sklep I Cp 423/2004
    1.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01235
    SZ člen 9, 9, 9. ZGO-1 člen 216, 217, 216, 217.
    funkcionalno zemljišče - etažna lastnina - pravica uporabe
    Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v tej zadevi izhajalo iz napačne materialnopravne predpostavke, da mora tožeča stranka dokazati obseg gradbene parcele skladno z določbo 216.čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) oziroma funkcionalega zemljišča za stavbo, ki stoji na parceli št. 724/2 k.o.K.

    Sodišče prve stopnje bi torej moralo v tem postopku uporabiti določilo 217.čl. citiranega zakona, ki izrecno določa, da se v primeru stavbe v etažni lastnini z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLDNDL) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

     
  • 151.
    VDS sodba Kdp 5/2005
    1.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03172
    ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDSS-1 člen 19, 44, 44/2, 45, 52.
    kolektivni spor - zamudna sodba - mandat članov delavskega sveta - pasivna legitimacija
    V kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. čl. ZDSS-1 je nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe in ne delodajalec.

    Če nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnom sporu ni pasivno legitimiran, predlog (za razveljavitev postopka za odpoklic članov sveta delavcev) ni sklepčen in zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Podani pa so vsi pogoji za izdajo sodbe, s katero se zahtevek zavrne.

     
  • 152.
    VSK sklep I Cp 934/2003
    1.3.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSK01186
    ZOR člen 125, 126, 125, 126.
    razveza pogodbe - rok izpolnitve - bistvena sestavina pogodbe
    Pravdni stranki sta sklenili pogodbo za nakup avtomobila in

    ta pogodba glede na predmet nakupa ni takšna, da bi bil prav

    čas dobave predmeta bistvena sestavina pogodbe. Sodišče prve

    stopnje je pravilno ugotovilo, da pridejo v poštev določila

    126.čl. ZOR. Če hoče upnik razdreti pogodbo, mora pustiti

    dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev in če dolžnik ne

    izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake

    posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8