Glede na to, da je tožeča stranka ustrezno korigirala in izkazala relevantno število zaposlenih, ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za neverodostojne podatke, niti da iz vloge ni razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, zato pogoji za zavrnitev vloge tožeče stranke po točki 6 razpisne dokumentacije niso podani.
mednarodna zaščita - odvzem prostosti - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so bile posledice zapustitve azilnega doma tožniku povedane v urdu jeziku, ki je njegov materni jezik in da je s tem, ko je zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se namenil v Italijo, podana okoliščina iz 2. alineje 84.a člena ZMZ-1, ki kaže na nevarnost pobega.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - strokovna komisija - sodna presoja - obrazložitev
Toženka tožniku ni razkrila imena in priimka ocenjevalcev njegove vloge, s tem pa mu je onemogočila preverjanje izbora strokovnjakov. Razloge za to ni navedla niti v odgovoru na tožbo, zato odločitve v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. Sodišče namreč dopušča možnost, da za „prikritje“ podatkov o ocenjevalcih obstajajo utemeljeni razlogi. Vendar bi morala toženka v tem primeru dati ustrezno pojasnilo oz. obrazložitev, zakaj ta podatek tožniku ni dostopen. Tega pa toženka ni storila, zato izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel v paštu jeziku zapisano opozorilo, da azilnega doma ne sme predčasno zapustiti, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že tri dni kasneje, ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
Sodišče pritrjuje zaključku organa, da sta objekta A in B nedvomno konstrukcijsko in funkcionalno povezana na način, da ju je šteti za en objekt - novogradnjo. Pri tem zato ni relevantno, da imata objekt A in objekt B samostojna vhoda in samostojni stopnišči na nivoju pritličja glede na opisano konstrukcijsko in funkcionalno povezavo obeh objektov. Iz enakega razloga zato tudi zatrjevano dejstvo, da bodo v času rekonstrukcije ohranjeni pogoji za bivanje v objektu A, kar naj bi bilo po oceni tožnikov odločilno, zaključka organa ne more omajati.
nepopolno dejansko stanje - carina - obračun uvoznih dajatev - pogoji za oprostitev carinskih dajatev - oprostitev plačila DDV - epidemija - naravne in druge nesreče - carinska deklaracija - zastopanje - namen uporabe
Predmetno blago je bilo skladno s Sklepom, Uredbo, Direktivo in ZDDV-1 oproščeno carinskih dajatev in DDV le ob pogoju, da je bil uvoznik tega blaga ustrezna državna organizacija, saj je zgolj takšen subjekt (poleg filantropksih oz. humanitarnih organizacij, ki so potrjene s strani pristojnih organov, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre) lahko upravičen do zadevnih oprostitev. Kot predpisuje Sklep (1. člen, prvi odstavek, točka (c)), mora biti blago uvoženo s strani državnih organizacij (vključno z državnimi organi, javnimi organi in drugimi osebami javnega prava) ali v njihovem imenu. Glede na to, da ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, da bi bila tožnik ali A. takšni državni organizaciji, temveč je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim carinskim organom nesporno, da je bil upravičenec do oprostitve Zavod, ki je, kot je to splošno znano, ustanovljen s strani Vlade RS, tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja vprašanje, komu se ob ugotovljeni nenamenski rabi sploh sme naložiti dajatve. V postopku pred carinskima organoma prav tako tudi ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, ali je bilo predmetno blago morebiti uvoženo v imenu Zavoda (kot to možnost alternativno določa Sklep) in, če ja, kakšne so posledice tega z vidika določitve, kdo je carinski dolžnik, ter z vidika carinskega zastopanja.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj - ustna obravnava v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zapisnik o ustni obravnavi - izvedba naroka
Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.
Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.
Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID).
Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije velik; od nalog evidentiranja nepremičnin, geodetske izmere in nalog po predpisih o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetskih meritev povezanih s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbe objektov, izdelave geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelave deformacijskih analiz, vse do transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranja, obdelave, analize in interpretacije prostorskih podatkov (tretji odstavek 4. člena ZAID).
ZDoh-2 člen 90, 90/3. ZDavP-2 člen 59, 59/4. ZUP člen 43.
davčni inšpekcijski nadzor - dobiček iz kapitala - lastni poslovni deleži - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - stranski udeleženec - pravna korist
V obravnavanem primeru gre za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnice glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi o pravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnice kot zavezanke za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnica ne bo imela možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračun davčnega odtegljaja.
Iz 5. točke izreka izpodbijane odločbe ne izhaja dolžnostno ravnanje tožnika za odpravo nepravilnosti v konkretnem primeru. Upravni organ ni ugotovil, da bi v obravnavani zadevi prišlo do kopičenja ostankov živil oziroma odpadkov, ampak je izhajal le iz možnosti obstoja takega stanja ter s tem povezanih splošnih načel in izhodišč. Ob takih okoliščinah pa tožniku po presoji sodišča ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo glede ustreznosti in sorazmernosti izrečenega ukrepa.
ZVis člen 52, 52/1, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 56, 56/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso razvidni iz mnenja študentskega sveta, prav tako niso razvidni iz obrazložitve odločbe. Izostala je ugotovitev, ali je mnenje je o tožnikovih pedagoških sposobnostih sestavljeno v skladu s 88. in 89. členom Meril za volitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani, sprejetih na seji senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 10. 2011, na katero ocenjevalno obdobje se nanaša, količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga za ocene tožnikovega predagoškega dela.
informacije javnega značaja - informacijski pooblaščenec - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - izvedba dokaza z ogledom - zapisnik o ogledu
V obravnavani zadevi je bila kršena pravica tožeče stranke, da se izjavi o ugotovitvah izvedenega ogleda „in camera“ po 11. členu ZInfP, posledično pa je tožena stranka tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/2, 84a/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku sta v istem časovnem obdobju izdana dva upravna akta o pridržanju. Tožena stranka je sicer na glavni obravnavi pojasnila, da se pridržanje na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2022 (dejansko) ne izvaja. Vendar pa hkraten obstoj oziroma kopičenje različnih upravnih aktov za pridržanje tožnika, pri čemer je prvi upravni spor v zvezi s sklepom z dne 23. 9. 2022 še v teku, z vidika načela pravne države, jasnosti, predvidljivosti pravne podlage za pridržanje ter možnosti za učinkovito sodno varstvo izpodbijanega akta v tem upravnem sporu ni dopusten.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Tožniku je brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji odobrena že s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.
Z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podjetnik posameznik - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - letno poročilo
Letno poročilo za 2019 je tožnik oddal 4. 8. 2020. Izpodbijani sklep je bil izdan 28. 7. 2020. Torej je bil izpodbijani sklep izdan na dan, ko nobeno od obeh letnih poročil še ni bilo izdano. Pravilnost izpodbijanega akta se presoja glede na dejansko stanje v času izdaje akta, ko nesporno obe poročili še nista bili oddani in je že iz tega razloga izpodbijani sklep pravilen.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 13.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p2, ki se po presoji sodišča glede na primerljivost lahko uporabi tudi za postopek zoper mladoletnike, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - kriterij zaokroženosti zemljišč
Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki.
Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izvršitev odločbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izpodbojna tožba
Ker je po vložitvi tožbe tožnik izvršil inšpekcijski ukrep, izrečen z izpodbijano odločbo v delu, ki se je nanašal nanj in pridobil soglasje upravljalca občinske ceste za obravnavani poseg v varovalni pas lokalne ceste LC496031, je njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora odpadel. Tožnik si svojega dejanskega in pravnega položaja z upravnim sporom na podlagi izpodbojne tožbe ne more več izboljšati, saj je z izvršitvijo izpodbijane odločbe slednja v razmerju do tožnika prenehala učinkovati. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe. Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ter tudi ni postavil ugotovitvenega zahtevka.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Gre za situacijo, ko je že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istima strankama in glede istega predmeta spora, ne glede na to, da je o pravici do dostopa do istega dokumenta odločeno v dveh različnih upravnih aktih, to pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje o tožbi zaradi načela ne bis in idem. O delu tožbe, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo torej ni dopustno ponovno odločati, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Tožena stranka je za oba dokumenta presodila ali bi njuno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in to ustrezno obrazložila glede na ugovore tožnice. Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so namreč predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.