Odločanje o začasni odredbi zahteva "restriktiven pristop". Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva.
Tožnik mora v zahtevi zatrjevana dejstva dokazati z dokazi, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj presodi. Za dokazovanje zatrjevane škode so torej relevantni predvsem listinski dokazi.
Škoda mora biti resna in mora tožniku neposredno groziti, podana pa mora biti neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti, s stopnjo verjetnosti pa je treba oceniti tudi javno korist.
ZIS člen 3a, 110, 110/1. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZDavP-2 člen 213a, 213a-6, 215, 240. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 12, 12/1.
davčna izvršba - odločba o prekršku - globa za prekršek - davčna obveznost - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - upravni akt - enoten izvršilni naslov
Enotni izvršilni naslov po presoji sodišča izpolnjuje formalni pogoj za pojem upravnega akta, saj te akte izdaja državni organ - Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer v okviru izvrševanja upravne funkcije (tj. ne gre za odločitev sodnih ali zakonodajnih organov, ampak gre za akt, izdan zaradi pridobitve pomoči tujih organov pri izterjavi denarnih terjatev, ki ne izvirajo ex iure gestionis, ampak pomenijo oblastveno odločitev). Prav tako je izpolnjen tudi materialni pogoj, saj izdajanje enotnih izvršilnih naslovov temelji na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu1, tj. na 6. točki 213.a člena in prvem odstavku 234. člena ZDavP-2. Obenem pa se z enotnimi izvršilnimi naslovi odloči o materialnopravno določenih obveznostih dolžnikov, ki so lahko stranka v postopku njihove izdaje, s čimer je poseženo v pravni položaj takšnih dolžnikov. Enotni izvršilni naslov je namreč po 6. točki 213.a člena ZDavP-2 akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi.
Terjatev, ki izhaja iz odločbe o prekršku in nato enako tudi iz EIN, pa po presoji sodišča ne spada v nobeno izmed zgoraj naštetih 1., 2., 3., 4. in 5. točke. Terjatev iz odločbe o prekršku (A4) je prekrškovna globa in z njo povezana sodna taksa, gre torej za sankcijo, izrečeno za prekršek, in pripadke, ki jih je tožniku naložil prekrškovni organ. Splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških ureja ZP-1 (prvi odstavek 1. člena ZP-1). Že na tej podlagi je mogoče izključiti, da bi šlo za davščino v smislu 215. člena ZDavP-2.
Pri tožniku izrečeni globi tudi ne gre za davek ali carino, niti za ukrep v okviru evropskih skladov, niti za dajatev v okviru skupnega trga v sektorju sladkorja, niti za nobeno od vrst dajatev, povezanih z davki, carinami ukrepi v okviru skladov ali dajatev v sektorju sladkorja; prav tako tudi ne gre za takso oz. pristojbino v zvezi s postopki glede davkov ali carin, niti za pripadke, povezane s prej naštetimi davščinami. Glede na navedeno tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja, da za izdajo EIN na podlagi odločbe o prekršku (A4) ni pravne podlage.
ZUP člen 9, 214. ZBPP člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - upravni spor - subsidiarno sodno varstvo - varstvo človekovih pravic - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice - zavrženje tožbe
Toženka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojim naziranjem glede identitete med njegovimi prošnjami za dodelitev BPP, kot tudi ne s pravnimi podlagami nameravane odločitve, tožniku pa tako tudi ni omogočila, da bi se glede teh izjasnil.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč lahko zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči.
Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Če ima izpodbijani akt pomanjkljivosti, ki so bistvene, njegova presoja sploh ni mogoča. Gre za očitne, na prvi pogled spoznavne pomanjkljivosti izpodbijanega akta, ki ne terjajo podrobnejše analize in zato tudi ne izjave strank v sodnem postopku. Med takšne pomanjkljivosti lahko sodi tudi pomanjkanje (izpad) obrazložitve (dela) akta.
ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4, 4/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 36/2. ZDavP-2 člen 88, 88/2.
odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega prava - oprostitev plačila DDV - davek na promet nepremičnin - prekinitev postopka - zavrženje tožbe - davek na dodano vrednost (DDV)
Sodišče je po pregledu upravnega spisa ugotovilo, da tožnica ni vložila pritožbe zoper odmerno odločbo z dne 19. 9. 2019, zoper katero je pritožba mogoča oziroma dovoljena. Zahteva po formalnem izčrpanju rednih pravnih sredstev je pogoj za dopustnost upravnega spora (prvi odstavek 6. člena ZUS-1), ki ga tožnica ni izpolnila. Zato je sodišče tožbo v navedenem delu zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Spremenjeno materialnopravno stališče toženke namreč temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti. Gre namreč za primer, ko teža kršitve materialnega prava narekuje uporabo izrednega pravnega sredstva tudi, če bi bilo na tej podlagi šele treba dopolniti ugotovitve dejanskega stanja. Zato je napačno toženkino stališče, da standard očitnosti kršitve materialnega prava v konkretni zadevi ni podan, ker kršitev ni neposredno razvidna iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v odmerni odločbi.
Glede na navedeno je toženka zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi tožničina dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - uporaba prava EU - pravni interes - zavrženje tožbe
Z nobeno toženkino odločbo obveznost zaračunavanja cen zaključevanja govornih klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih na ravni Unije ne more biti določena drugače, kot izhaja iz Delegirane uredbe. Tožnik si zato v primeru uspeha s tožbo in posledično odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj zanj v vsakem primeru veljajo določbe Delegirane uredbe.
Regulatorna odločba je tožniku naložila izvrševanje nekaterih, v ZEKom-1 predvidenih obveznosti. In ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno njih, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje.
Tožnik je tekom upravnega spora umrl. Pri odločanju o zakonitosti dokončnega upravnega akta, iz katerega izhaja odločitev, da tožnik nima pravice do osebne asistence, ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti, ki lahko preide na pravne naslednike. V obravnavani zadevi gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, zato katerakoli druga stranka, razen pokojnega tožnika samega, ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
upravni spor - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
ZTuj-2 člen 64, 76, 76/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
nastanitev tujca v domu za tujce - odločba o vrnitvi tujca - stalno prebivališče - pravni interes - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Izdaja odločbe o vrnitvi in odločba o nastanitvi tujca v ustrezno socialnovarstveno institucijo je neločljivo povezana z nezakonitim prebivanjem v Republiki Sloveniji, ker je bilo tekom tega upravnega spora tožniku izdano dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, to pomeni, da (najkasneje od takrat dalje) tožnik zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. To pa je v nasprotju z njegovo osnovno zahtevo, da se mu izda odločba o vrnitvi, ker v Republiki Sloveniji biva nezakonito. Zato nima (več) pravnega interesa, da se zavzema za odpravo odločitve, s katero se je končal postopek odločanja o njegovi zahtevi za izdajo odločbe o vrnitvi z določitvijo roka za vrnitev in odločbe o nastanitvi v ustrezno socialnovarstveno institucijo (ob odrejeni omejitvi gibanja in namesto odrejene nastanitve v centru za tujce).
Zaradi pobotanja sredstvo zavarovanja po izpodbijanem sklepu (tožnikove terjatve iz naslova presežkov DDV v višini 22.647,10 EUR so bile po izdaji izpodbijanega sklepa pobotane z odmerjeno obveznostjo po izvršljivi odločbi z dne 29. 8. 2022) več ne obstaja, saj je že realizirano, zato si tožnik v tem postopku na način, kot predlaga v izpodbojnem tožbenem zahtevku, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj s sredstvom začasnega zavarovanja (presežki DDV) zaradi pobota ne bi mogel razpolagati.
Ob pravilni razlagi določb ZUP o vročanju je za nastop fikcije vročitve nebistveno, kdaj je pustil vročevalec dokument, ki ga je poskusil vročiti, v predalčniku naslovnika.
Obvestilo vročevalca o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se tako obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.
Skladno z opozorilom sodišča v sklepu I U 341/2024-3(k) z dne 8. 5. 2024 je rok za plačilo sodne takse začel teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Sklep je bil tožniku vročen 15. 5. 2024, 15-dnevni rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel 30. 5. 2024. Iz uradnega zaznamka uradne osebe izhaja, da taksa za tožbo do dne 23. 1. 2025 ni bila plačana.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 33/2-1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPIZ-1 člen 103. ZZRZI člen 40, 40/6.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu - tožba zaradi kršitve človekovih pravic in svoboščin - odpoved pogodbe o zaposlitvi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Mnenje komisije o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato je Upravno sodišče zaključilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej subsidiaren upravni spor ni dopusten.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imela položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnica, ki je izvajalka BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnice s tem, ko je pravočasno vložila napotnico s priloženim stroškovnikom, kar med strankami ni sporno. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi torej moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. členu 260. člena ZUP.
Sodišče še ugotavlja, da četudi bi tožnik v upravnem postopku imel položaj stranskega udeleženca, bi moralo sodišče njegovo tožbo zavreči, saj tožnik po vsebini ugovarja le zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa, za kar pa nima pravnega interesa.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 117.
upravni spor - podaljšanje roka - sklep o podaljšanju roka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik navaja, da naj bi bil izpodbijani akt končna vsebinska odločitev o stroških postopka, vendar to ne drži. S tem, ko tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za izjavo ni bilo ugodeno, je bilo odločeno (le) o tem, da mora izjavo podati takoj. O tem, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati, pa bo organ odločil z odločbo ali s posebnim sklepom o stroških. O pravici ali pravni koristi oseb, katerih interese tožnik zastopa, kot tudi o tem, katere stroške trpijo, bo torej odločeno z odločbo, ki jo bo organ izdal o vloženi zahtevi za denacionalizacijo premoženja oziroma s sklepom o stroških postopka.
tujec - vrnitev v prejšnje staje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba
Gluhonemost tožnika, njegovo nahajanje v zaporu, odklonitev zastopanja, ker se odvetniki ne ukvarjajo z upravnim pravom in zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, ne sodijo v sfero razlogov, ki jih tožnik ni mogel predvideti niti odkloniti oz. se ne morejo pripisati njegovi krivdi. Prva dva zato, ker je tožnik nedvomno, kljub temu, da je gluhonem in da je v zaporu, že 1. 3. 2024 vedel, da mora morebitno tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku 30 dni. Druga dva pa zato, ker ju gre pripisati redni skrbnosti stranke.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v nobenem primeru ne more biti pravočasen, saj je tolmačka v kontaktu s pisarno odvetnika tožnika stopila 16. 5. 2024. Tožnik v predlogu trenutek sprejema zastopanja po aktualnem odvetniku zamolči
Tožnik je izpodbijano odločbo prejel 29. 2. 2024, rok za vložitev tožbe zoper to se je iztekel 2. 4. 2024. Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo pri vložitvi tožbe, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, je tožba zoper izpodbijano odločbo, vložena 27. 6. 2024, prepozna in se zavrže.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - direkcija za ceste - mnenje
Izdano mnenje Direkcije se tako ne nanaša na nov in skupinski priključek, kot izkazuje dokumentacija, niti se iz mnenja ne da locirati obstoječega cestnega priključka na katerega se nanaša, torej ali se nanaša na priključek na južnem robu ali na severnem robu zemljišča parcele. Prav tako ne, ali se nanaša na priključek, ki omogoča dostop do štirih objektov in šestih stanovanj. Glede na navedene pomanjkljivosti mnenja Direkcije za infrastrukturo, se organ ne bi smel pri svoji odločitvi opreti na mnenje, ki je neustrezno glede na predloženo dokumentacijo, kolikor ne bi pri tem sam opravil presoje, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenja, kot določa 3. točka prvega odstavka 43. člena GZ.
pravdna sposobnost - skrbnik - vloga, ki jo vloži stranka sama - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - sposobnost biti stranka - neodobritev tožbe
Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo.