ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 64, 65, 65/1. ZUP člen 142, 142/2, 229.
telekomunikacije - vpogled v spis - zahteva za vstop v postopek - zavrženje tožbe - stranski udeleženec - procesne predpostavke - operater s pomembno tržno močjo - pravni interes - obnova postopka - izboljšanje pravnega položaja - ugotovitvena tožba
Tožnica bi torej pravni interes za tožbo na spremembo izpodbijanega sklepa oziroma izpodbojno tožbo izkazovala le, če bi jo vložila še v času pred izdajo odločbe v postopku nadzora. Ob odprtem nadzornem postopku bi si namreč, če bi bila s tožbo uspešna, (še) lahko izboljšala svoj pravni položaj. Po zaključku nadzornega postopka pa bi vstop v postopek nadzora mogla uveljavljati le s predlogom toženki za obnovo tega upravnega postopka.
V zvezi z navedenim sodišče ugotavlja najprej, da tudi tožnica sama glede na končan postopek nadzora pravnega interesa za vloženo tožbo v sporu polne jurisdikcije (z zahtevkom, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter ji samo dovoli vstop v postopek nadzora ter vpogled v spis in naj toženki naloži, naj začne postopek obnove) oziroma podrejeno, izpodbojno tožbo (z zahtevkom naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek), ni (več) zatrjevala. Pri tem sodišče zgolj pripominja, da tudi ob izkazanem pravnem interesu za tožbo v sporu polne jurisdikcije in ugodilni sodbi tožnica ne bi mogla uspeti s pridruženim zahtevkom, naj sodišče toženki naloži, naj na podlagi ugodilne sodbe začne postopek obnove, v katerem bo tožnici dala možnost sodelovanja. Takega zahtevka za tožbo v sporu polne jurisdikcije ZUS-1 ne predvideva (četrta alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1, prvi odstavek 65. člena ZUS-1).
Ugotovitvena sodba pa, s katero bi bila zgolj ugotovljena nezakonitost sklepa o zavrnitvi tožnici vstopa v postopek nadzora in vpogleda v spis, v sodnem postopku, vodenem zoper tožnico zaradi poravnave obveznosti, ki so zanjo nastale v zvezi z izvrševanjem obveznosti zavezanca po nadzorni odločbi, ne bi mogla učinkovati tako, da bi se s tem tožničin pravni položaj izboljšal.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDavP-2 člen 208, 208/1, 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Seznam izvršilnih naslovov ni upravni akt in upravna odločba v primeru, ko je v seznamu obveznost plačila davčnega dolga po posameznih izvršilnih naslovih prvič naložena drugi osebi, ki ni tista, na katero se glasijo izvršilni naslovi iz seznama, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru. Iz navedb tožnika v tožbi namreč izhaja, da so mu bile obveznosti, navedene v seznamu izvršilnih naslovov, naložene v plačilo zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik posameznik, nanj pa se glasijo tudi posamezni izvršilni naslovi iz seznama, ki tako ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati, saj se z njim ni na novo odločilo o kakšni njegovi pravici ali obveznosti.
tožba v upravnem sporu - nedovoljena tožba - zastopanje brez pooblastila
Upoštevaje tožnikovo izjavo o tem, da tožbe, ki jo je sodišče v tej zadevi prejelo 19. 8. 2022, ni vložil sam, ampak jo je v njegovem imenu vložil nekdo drug, pri čemer pa tožnik vložitve tožbe naknadno ni odobril (iz njegove izjave prejete 2. 12. 2024 izhaja ravno nasprotno, to je da se s sprožitvijo sodnega postopka nikoli ni strinjal), je sodišče štelo, da je bila tožba v tej zadevi vložena brez tožnikovega pooblastila, pri čemer se tožnik z njeno vložitvijo ne strinja. Glede na to je sodišče ob smiselni uporabi določb 98. člena ZPP ugotovilo, da obravnava tožbe ni dopustna oz. da je tožbo treba zavreči.
upravni spor - molk organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker ni podana pristojnost organa, da (vsebinsko) odloči o taki zahtevi, tudi ne more nastopiti molk organa, zato mu sodišče ne more naložiti, da naj o tem odloči.
odvetništvo - disciplinski ukrep zoper odvetnika - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče lahko na podlagi konkretnih okoliščin primera pride do zaključka, da ima tožena stranka, oziroma disciplinski organ, ki lahko izreče sankcijo odvzema pravice opravljati odvetniški poklic javno pooblastilo in da je v konkretni zadevi izpodbijana odločba oblastveni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Disciplinski ukrep odvzema opravljati odvetniški poklic se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti in tožena stranka je odločila, da je tožnica odgovorna za hujšo kršitev dolžnosti iz 6. točke 77.b. člena Statuta OZ, kar pomeni, da je v zadevi odločal nepristojen organ, ne glede na to, kakšna je bila izrečena sankcija. Namesto, da bi o predmetni sankciji na drugi stopnji odločalo Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov oziroma da bi na prvi stopnji o odgovornosti in sankciji za hujšo kršitev iz 6. točke 77. b člena Statuta odločalo disciplinsko sodišče v sestavi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča in treh odvetnikov, je na drugi stopnji odločala Disciplinska komisija II. stopnje v sestavi dveh odvetnikov in predstavnice Ministrstva za pravosodje.
upravni spor - stranka v upravnem sporu - tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija) - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V zadevi ni sporno, da tožnica ni bila stranka ali stranska udeleženka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, s katero je bil inšpekcijski zavezanki (ki ni tožnica) izrečen inšpekcijski ukrep, zato ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnice v tem upravnem sporu.
ZBPP člen 8, 8-5. ZPP člen 67, 82. ZUS-1 člen 11, 12. ZS člen 106.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba pravice - postavitev začasnega zastopnika - delegacija pristojnosti
ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča takšna izključitev dodeljevanja BPP ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
ZIZ člen 3, 3/3, 53, 81, 92, 92/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - podaljšanje koncesije - zavrnitev zahteve - odločanje po prostem preudarku
Iz določb ZIS izhaja, da tako o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo kot tudi o njenem podaljšanju pristojni organ odloča po prostem preudarku, pri obeh odločitvah pa upošteva ista, v določbi tretjega odstavka 3. člena ZIS primeroma našteta merila oziroma kriterije. Iz te določbe je razvidno, da gre tudi pri podaljšanju koncesije za ponovno odločanje o dodelitvi koncesije za določen čas. Glede na navedeno je zmotno tožbeno stališče, da se izpolnjevanje vseh kriterijev iz tretjega odstavka 3. člena ZIS presoja zgolj pri odločanju o dodelitvi nove koncesije in da se pri odločanju o podaljšanju koncesije presojajo le kriteriji iz 2., 4., 5. in 6. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS. Kriteriji za odločanje po prostem preudarku o podaljšanju koncesije so predpisani z zakonom in jih drugačna navedba v Poročilu ne more omejiti ali določiti drugačnih kriterijev oziroma meril za to odločanje.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 23. 11. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 26. 11. 2024 in se po navedbi tožnikove pooblaščenke na dan obravnave nahaja v tujini. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6, 36/1-7. ZDavP-2 člen 90.
davek od premoženja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nerazumljiva tožba - zavrženje tožbe - materialna izčrpanost pravnih sredstev - izčrpanost pravnih sredstev - nevložitev pritožbe
Ker je bila pritožba zavržena, se šteje, kot da (sploh) ni bila vložena. To pa pomeni, da o pritožbi ni bilo vsebinsko odločeno, posledično pričujoča tožba v upravnem sporu zaradi vsebinskega neizčrpanja pritožbe ni dopustna (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbo zoper odločbo FURS z dne 22. 5. 2023 na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Ker torej pritožba zoper odločbo FURS z dne 18. 9. 2023 ni bila vložena, čeprav je bila mogoča, je sodišče (tudi) tožbo zoper to odločbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Obravnavana tožba je nerazumljiva, saj tožnik v njej navaja, da izpodbija odločbo Inženirske zbornice z dne 31. 3. 2022 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 4. 2022. Vendar navedeni odločbi nista v povezavi, saj je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 4. 2022 odločeno o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice z dne 11. 11. 2020, ne pa o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice z dne 31. 3. 2022, o kateri sploh še ni bilo odločeno. Tožnik navedenega neskladja v tožbi ni odpravil, čeprav ga je sodišče o tem obvestilo in poučilo, kaj in kako naj napravi ter ga je opozorilo na posledice, če tega ne stori. Tožbo je zato sodišče zavrglo.
upravni spor - odločanje drugostopenjskega organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Predmet odločanja v upravnem sporu je lahko le tisti dokončni upravni akt, s katerim je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločba drugostopenjskega organa, s katerim se zavrne pritožba in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni tak akt.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožnik predloga za vrnitev v prejšnje stanje ob vložitvi tožbe z dne 26. 8. 2024 ni podal. Tožnikova pooblaščenka in tožnik sta razloge za zamudo roka za vložitev tožbe po pozivu sodišča za izjasnitev sicer pojasnjevala v njunih vlogah z dne 17. 10. in 25. 10. 2024, česar pa po presoji sodišča ni mogoče šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj tega v svojih vlogah nista izrecno zahtevala.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 1. 11. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 14. 11. 2024. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožko na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Ob upoštevanju omenjenih izhodišč sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 3. 11. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 14. 11. 2024 in po navedbi tožnikove pooblaščenke, slednja ne ve, kje se tožnik na dan obravnave nahaja. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZDavP-2 člen 6, 111, 111/2, 114, 117. ZUS-1 člen 36, 36/2. URS člen 14, 22, 67.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - zavarovanje davčnega dolga - davčni inšpekcijski nadzor - pravni interes - ugotovitvena tožba - sprememba tožbe - pravica do zasebne lastnine - enako varstvo pravic - načelo enakosti - test sorazmernosti - pravna domneva
Sodišče ugotavlja, da si tožnik z uspehom v predmetnem postopku lahko izboljša svoj pravni položaj, saj bi mu ugodilna ugotovitvena sodba dala temelje za uveljavljenje morebitne škode, če jo je utrpel zaradi posega v njegov premoženjski položaj v posledici zadržanja denarnih sredstev. Obresti so v tem primeru povračilo škode zaradi nezmožnosti uporabe denarnih sredstev, zato niso postranskega pomena, kot trdi toženka.
Sodišče pritrjuje tožniku, da ureditev po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 izhaja iz generalne (saj enako velja za vse zavezance za davek) pravne fikcije, da znesek nad 50.000,00 EUR utemeljuje zavarovanje njegovega plačila, povsem neodvisno od dejanske ogroženosti oziroma oteženosti plačila ob zapadlosti.
Sodišče je zato v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinovitega pravnega sredstva iz člena 46(3) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi s prvim in drugim odstavkom 47. člena in člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah EU zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo in predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
koncesije - upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - podelitev koncesij
V ponovljenem postopku je pristojni upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s stališči sodišča glede uporabe materialnega prava, je sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki že iz navedenega razloga.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 51c. URS člen 157, 157/1, 157/2.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja med občinami - razdelitev premoženja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Predmet izpodbijanega sklepa je ureditev premoženjskih razmerij med občinama. Tovrstna pravna razmerja pa ne predstavljajo javnopravnih razmerij, pač pa gre za pravna razmerja zasebnopravne narave. Ob odsotnosti izrecne določbe v ZLS, da se akt iz tretjega odstavka 51.c člena ZLS izda v upravnem postopku, da gre za upravno odločbo ali drug upravni akt ipd., zlasti pa glede na vsebino razmerij, ki jih urejajo določbe 51.c člena ZLS (to so premoženjska razmerja, vključno s korporacijskimi), ni mogoče zaključiti, da te določbe predstavljajo norme, ki bi imele javnopravni značaj, pač pa, da gre za norme zasebnopravnega značaja. Navedeno pomeni, da organ tožene lokalne skupnosti, četudi ima v drugih situacijah lahko moč oblastnega organa, ob sprejemu izpodbijanega sklepa ni nastopal oblastveno. Posledično izpodbijani sklep ne predstavlja upravnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po prvem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 2. členu ZUS-1, kot tudi ne akta ali dejanja, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ustavitev postopka
Sodišče je tožnico seznanilo s svojimi ugotovitvami in jo pozvalo, naj sporoči, ali je z novo izdanim aktom zadovoljna, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu vztraja pri tožbi. Ker tožnica na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje tega sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.