mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni nasprotoval, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
V konkretnem primeru je namreč izpodbijana odločba utemeljena dodatno tudi na ugotovitvi tožene stranke, da tožnik prihaja iz varne izvorne države, česar tožnik v upravnem sporu niti ne izpodbija.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (1995) člen 6. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - urnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih tožena stranka tožniku ni priznala urnine za čakanje na narok, zaradi česar, izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, s čimer tožniku ni bila dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo - tuji državljan
Glede na določbo 9. člena ZDen je pravno relevantno stanje ob podržavljenju, pri čemer so osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo oziroma republiškim državljanstvom izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljensju domovinsko pristojne.
Določba 12. člena ZDen se ne nanaša na primere iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
EZ-1 člen 255, 255/6. Akt o spremembi Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2016) člen 50, 50/2. ZUS-1 člen 64, 64/4.
Revizija je pravno sredstvo, s katerim toženka stališču iz sodbe, zoper katero vlaga revizijo, nasprotuje, ne more pa stališču nasprotovati v postopku ponovnega odločanja z novo enako odločitvijo, ki temelji na enakih pravnih podlagah in dejanskih okoliščinah, in terjati od sodišča, da se ob istih dejanskih okoliščinah postavi na drugačno materialno pravno stališče kot v prvem postopku.
ZVarD člen 37. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/3, 18, 36, 36/1, 36/1-6.
diskriminacija - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - upravni organ kot tožnik
ZVarD za ugotovitveno odločbo o obstoju diskriminacije iz 37. člena ZVarD posebej ne predvideva sodnega varstva za državni organ.
Posebna določba, ki dopušča tožbo državnega organa zoper akt Zagovornika enakih možnosti, je peti odstavek 42. člena ZVarD. Po tem določilu je zoper odločitev zagovornika dovoljen upravni spor, vendar zgolj proti odločitvi iz tretjega odstavka istega člena, to pa je odločitev inšpekcijskega nadzora, da je bila kršena prepoved diskriminacije iz 45. člena ZVarD; v predmetni zadevi pa ne gre za odločitev o globi iz petega ali šestega odstavka 45. člena ZVarD, ker tudi ni šlo za postopke ugotavljanja diskriminacije na področjih iz 2. člena ZvarD in za dejanja iz štirih alinej prvega odstavka 45. člena ZVarD.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - pritožba
Tožnica je za pritožbo zoper sodbo upravičena do nagrade v višini 200 točk (druga alineja 2. točke tar. št. 37 OT, ob upoštevanju vrednosti storitve glede na vrednost spora, v skladu s tar. št. 18 OT), zvišano za 50 % (tretja alineja 2. točke tar. št. 37 OT) ter zvišano za 25 % (4. točka tar. št. 37 OT), kar skupaj znaša 375 točk.
Zaradi pomanjkljivosti pri pisanju zapisnika ni mogoče preveriti verodostojnosti zapisnikov in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj ni razvidno, katera merila je komisija uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih.
Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu.
Izrek zadosti standardu obvezne konkretizacije izreka. Jasno je namreč, da gre za vse odpadke, ki so predhodno skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... Da je izrek jasen in določen, potrjuje tudi dejstvo, da mora tožnik odpadke zbirati, kot izhaja iz načrta zbiranja odpadkov, tj. da jih mora predhodno skladiščiti v pokritih objektih zbirnega centra, kar vse je obširno navedeno tudi v obrazložitvi.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
javni razpis - prijava na javni razpis - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Bistvo za odločitev oziroma utemeljitev točkovanja je ugotovitev, da razvoj produkta ni potekal pri tožniku, kar ta sam tudi priznava, in da gre za uvajanje ali posnemanje storitev franšizinga, ki so splošno znane, uveljavljene in dosegljive. Posledično to pomeni, da se je toženka v izpodbijanem sklepu opredelila do inovativnosti kombinacije poslovnega modela in franšize, le tožnik se z njeno odločitvijo oziroma točkovanjem ne strinja.
Po presoji sodišča je po navedenem ocena spornega merila v tem delu ustrezno obrazložena, zaradi česar je sodišče izpodbijani sklep lahko preizkusilo. Posledično ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, kot se uveljavlja v tožbi.
davčni dolg - začasni sklep o zavarovanju - subjektivna nevarnost
Ključna pogoja za izdajo sklepa o zavarovanju sta verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti, kar mora davčni organ v skladu s tretjim odstavkom 111. člena ZDavP-2 ustrezno obrazložiti v sklepu o zavarovanju. Napačno je zato tožbeno stališče, da bi moral davčni organ ugotavljati nadaljnje objektivne okoliščine, s katerimi bi utemeljeval pričakovanje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena. V tem delu je prišlo do zakonske spremembe, na podlagi katere davčnemu organu v primeru davčnega dolga, ki presega 50.000,00 EUR, ni treba več izkazovati dejanj davčnega zavezanca, s katerimi odtujuje, skriva ali drugače razpolaga s premoženjem (subjektivna nevarnost). Davčni organ v primeru, ko dolg dosega zakonsko določen znesek, nima diskrecijske pravice oziroma pravice prostega preudarka, da sam odloča, ali bo zahteval zavarovanje ali ne.
imenovanje javnega uslužbenca v naziv - načelnik upravne enote - javni natečaj - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - uradniško delovno mesto - strokovna usposobljenost kandidata
Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je v njem navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja.
Ker je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti.
Posnetek razgovora s kandidatom in druga dokazila o izvedbi postopka je treba hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki obligatorno temelji tudi na razgovoru kandidata), ki pa ob uničenju gradiv (posnetka in ocenjevalnega lista še pred pravnomočno odločitvijo), lahko poraja dvom o dejansko pošteno izvedenem postopku s strani organa, na katerega so bila prenesena pooblastila za odločanje, še posebej ob odsotnosti ustrezne obrazloženosti akta v delu, ki je kandidata ocenila z oceno „neustrezno“.
ZRRD člen 15, 15/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 25, 26, 32, 93.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - kriteriji za ocenjevanje vlog - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Zmotno je tožbeno stališče, da je sklep direktorja o izboru prijav, izdan na podlagi 25. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, akt iz 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Navedeni sklep namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, pa tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor. Navedeni sklep se izda zaradi velikega števila prijaviteljev na javni razpis, v njem pa je povzet postopek izbora in ugotovljeno, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu. Odločitev o neizboru tožnikovega programa za sofinanciranje pa je vsebovana v obvestilu, ki ga toženka izda in osebno vroči vsakemu od prijaviteljev.
Ob upoštevanju 32. člena Pravilnika sodišče sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu z določbami Pravilnika prav tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74. ZDoh-2 člen 90, 90/3, 90/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - lastni poslovni delež družbe - posojilna pogodba - izplačilo dobička - dividenda - stranka postopka
Tožnik je od svojih družbenikov kupil lastni delež, in sicer za kupnino 3.925.600,00 EUR. Šlo je za dve prodaji, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastni poslovni delež, družbenika pa pravico do izplačila kupnine. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru pri prodaji lastnih poslovnih deležev ne more biti govora o umetnem konstruktu in ima tožnik, ki nasprotuje obdavčitvi po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, prav, da je tozadevno prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
Odprodaja poslovnega deleža družbenika in pridobitev lastnega deleža družbe ne predstavlja spremembe (zmanjšanja) poslovnega deleža družbenika. Posledično tudi za obdavčitev razdelitve dohodkov imetnikom deležev iz premoženja plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža po tretjem odstavku 90. člena ZDoh-2 po presoji sodišča ni pravne podlage.
oglaševanje - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskih zemljišč
Postavitev oglaševalskega panoja in oglaševanje ni kmetijsko opravilo niti dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnost, ampak dejavnost oglaševanja.
Kmetijski inšpektor je bil po ugotovitvi, da se kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z namenom, dolžan izreči inšpekcijski ukrep.
Sodišče v konkretni zadevi ugotavlja, da obstaja pravna praznina v zvezi z vrnitvijo takse po 72. členu ZPVPJN, kadar vložnik zahteve za revizijo, ki je predhodno plačal zahtevano takso, zahtevo za revizijo umakne, in to še pred odločitvijo naročnika o zahtevi. Navedena pravna praznina ni neustavna, saj se jo da rešiti in napolniti s pravnimi pravili, ki urejajo podobna družbena razmerja.
Gre za primerljiva pravna položaja obravnavane situacije in zakonsko urejene v drugem odstavku 72. člena ZPVPJN, zato je zaradi bistvenih podobnosti samih situacij treba uporabiti pravilo vračila polovice takse po umiku zahteve za revizijo pred odločitvijo DKOM.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - davčni inšpekcijski nadzor - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Glede na dejstvo, da je tožnik na zaslišanju navajal več podrobnih podatkov in datumov iz leta 2016, ni se pa mogel spomniti kdaj konkretno je kontaktiral navedeno pooblaščeno osebo davčnega organa grede določitve termina za razgovor, kot se je v svoji izjavi, dani na zapisnik 27. 7. 2016 zavezal, marveč je na zaslišanju zgolj pavšalno navajal, da je prepričan, da jo je kontaktiral, sodišče zatrjevanju tožnika s tem v zvezi ni poklonilo vere. Tožnik pa je tudi sicer imal na zaslišanju na naroku vse možnosti navajati dejstva, relevantna za v obnovljenem postopku odmerjeno dohodnino za leto 2013. Na glavni obravnavi je tožnik navajal zgolj dejstva v zvezi s posameznimi inšpekcijskimi postopki, ki so potekali zoper družbi E., d. o. o. in B., GmbH, ter s tem v zvezi predložil Zapisnik o DIN davčnega organa pri družbi E., d. o. o., z dne 9. 6. 2016 ter sklep o ustavitvi postopka zoper F. F. z dne 6. 12. 2019, ki pa za predmetno odmero dohodnine niso relevantna.
Za uspešen odlog upravne izvršbe morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, to je vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo ali izvršilni naslov in verjetnost nastanka nepopravljive škode. Oba pogoja morata biti podana kumulativno.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v uradne evidence FURS, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc. Tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu
Tožena stranka za zavrženje njene vloge ni imela podlage, ker je bil poziv za dopolnitev vloge poslan tožnici neposredno, ne pa njenemu pooblaščencu - odvetniku, ki je podal že vlogo za dodelitev BPP ter jo tudi dopolnil. Ker je bil poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje za BPP tožeči stranki vročen nepravilno, tako velja, da ta poziv tožnici sploh ni bil vročen.